Janša na obisku v Azerbajdžanu: »Dežela priložnosti«

Janšo so ob prihodu na letališče Gejdarja Alijeva v Bakuju pričakali z vojaškimi častmi. Popoldne je nato nagovoril slovenske gospodarstvenike, domačih razmer pa ni omenjal. Prav tako ni želel odgovarjati na vprašanja novinarjev.

V nagovoru z gospodarstveniki je sicer Azerbajdžan predstavil kot deželo priložnosti. Dejal je sicer, da "rezultati najbrž ne bodo prišli takoj, a da se splača potruditi".

"Kljub temu je treba ugotoviti, da čeprav je bilo v zadnjih šestih letih že kar nekaj stikov na najvišji politični ravni, da so že bile štiri podobne gospodarske konference, blagovna menjava med državama ne dokazuje, da se Slovenija v celoti zaveda te priložnosti, ki jo ponuja ta država," je dejal premier in okrcal predvsem birokratske ovire na obeh straneh. Hkrati pa je napovedal izboljšanje na tej ravni v naslednjih mesecih.

Izpostavil je tudi, da je nekaj pomembnih dogovorov oz. sporazumov tudi "v obetajoči fazi", ko gre za sodelovanje med Azerbajdžanom in Evropsko komisijo. "V naslednjih letih bo tukaj zagotovo prišlo do premikov naprej," je prepričan.

Tudi gospodarski minister Radovan Žerjav je menil, da se priložnosti za slovensko gospodarstvo v Azerbajdžanu odpirajo. Hkrati je izrazil tudi željo po investicijah iz te dežele ob Kaspijskem morju, zlasti v termalni turizem.

Žerjav je tudi izpostavil, da je Azerbajdžan eden izmed šestih strateških trgov, ki so jih določili vsi glavni akterji slovenske politike, ki si prizadevajo za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Ob Azerbajdžanu gre še za Rusijo, Kazahstan, Turčijo, Indijo in Kitajsko, ki bi jih skušali letos ob tradicionalnih trgih EU sistematično obdelovati, je pojasnil Žerjav, ki se je sicer v Bakuju mudil že septembra lani.

Slovensko gospodarstvo je pozval, naj izkoristi velike potenciale, ki se odpirajo v tej državi ob Kaspijskem morju. "Potrebe v Azerbajdžanu so, je pa na nas, da ta potencial, ki je velik, izkoristimo," je dejal minister in spomnil na določene projekte, ki že potekajo, predvsem na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Priložnosti se po njegovih besedah nakazujejo tudi na področju lesarstva. "Lesna industrija v Sloveniji bi lahko imela v Azerbajdžanu svoje priložnosti," je prepričan. Priložnosti pa so tudi v gradbeništvu, inženiringu in podobno, je še dejal.

"Danes sem že čisto nepričakovano imel sestanek z enim od ministrov azerbajdžanske vlade. Izrazil je velik interes, da pride v Slovenijo in najbrž bo februarja prišel celo sam z nekaterimi gospodarstveniki v Slovenijo," je pojasnil Žerjav po popoldanskem srečanju z ministrom za izredne razmere Kamaladinom Hejdarovom.

Zvečer se je sicer skupaj s premierom Janšo udeležil tudi delovne večerje z azerbajdžanskim ministrom za gospodarstvo Shahinom Mustafajevom.

Po Žerjavovih besedah vidijo azerbajdžanski politiki v Sloveniji velik potencial za svojo državo, predvsem kot vstopno točko v EU. "In to so seveda obojestranski interesi in sinergije, ki jih gre izkoristiti."

Ob interesu Slovenije, da slovenska podjetja sklenejo kak posel v Azerbajdžanu, je interes Slovenije tudi, da pridobimo kakšno neposredno tujo investicijo. Pri tem je Žerjav izpostavil mariborsko letališče, pa tudi investicije v turizem, pri čemer je izpostavil Rimske terme. Omenil je tudi živilsko predelovalno industrijo.

Blagovna menjava med Slovenijo in Azerbajdžanom je sicer razmeroma skromna, saj je lani dosegla 7,8 milijona evrov. Se je pa glede na leto 2010 povečala za 21 odstotkov. Menjava sicer temelji zgolj na slovenskem izvozu, medtem ko uvoza iz Azerbajdžana ni.

Azerbajdžan sicer s stabilno rastjo v višini okoli 3 odstotkov BDP in visokimi dohodki iz naftne industrije predstavlja velik potencial tudi zaradi želje, da diverzificira svoje gospodarstvo in poskuša razviti tudi druge panoge, ne le naftno.

Premier Janša je na drugi strani spomnil tudi na evropske kritike do Azerbajdžana glede spoštovanja človekovih pravic in opozoril, da je treba upoštevati specifiko Azerbajdžana in da "ni mogoče pričakovati od države na tako težkem in zahtevnem geostrateškem položaju, da bo vse naredila v nekaj letih". To sicer ne pomeni, da Slovenija odstopa od sprejetih evropskih standardov glede spoštovanja človekovih pravic, je poudaril.

V nadaljevanju obiska se bo slovenski premier sestal s predsednikom Alijevom, nato pa še skupaj z delegacijo z azerbajdžanskim premierom Arturjem Rasizadejem. Dopoldne se bo v Bakuju začel tudi azerbajdžansko-slovenski poslovni forum, ki naj bi se ga ob predstavnikih približno 50 slovenskih podjetij udeležilo tudi okoli 90 azerbajdžanskih gospodarstvenikov.

Slovenija in Azerbajdžan naj bi sklenila tudi nekaj sporazumov, med njimi tudi sporazum o zavarovanju medsebojnih investicij. Podpisali naj bi tudi sporazum o odpravi vizumske obveznosti za imetnike službenih potnih listov ter sporazum o mednarodnem cestnem prevozu.