Pravna mreža se zavzema za razveljavitev glob, izrečenih na podlagi odlokov, ki niso bili objavljeni v uradnem listu

Vlada je za zajezitev epidemije koronavirusa sprejela več odlokov in njihovo veljavnost podaljševala, pri čemer pa v lanskem letu ni vseh objavila v uradnem listu. Ukrepe je namreč podaljševala le s sklepi, ki niso bili objavljeni v uradnem listu. Ustavno sodišče je na to opozorilo ob presoji ustavnosti odloka, ki se je nanašal na zaprtje šol, ob tem pa se je postavilo tudi vprašanje veljavnosti drugih odlokov, denimo odloka o omejitvi gibanja, ki je prepovedoval prehajanje regijskih in občinskih meja ter za kršitve predpisoval tudi globe.

V Pravni mreži za varstvo demokracije so že pred nekaj časa za časnik Dnevnik izpostavili, da bi morala država globe, izrečene na podlagi neobjavljenih in neveljavnih odlokov, nezakonito oglobljenim vrniti na sistematičen in celovit način.

Tiste, ki jim je bila izrečena globa na tak način, so pozvali, naj se obrnejo nanje. Kot so pojasnili za STA, se je doslej na poziv javilo okoli 60 ljudi, za 40 med njimi pa so ugotovili, da so globo prejeli v času neveljavnega odloka. Pravna mreža bo v njihovem imenu podala pobude državnemu tožilstvu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Prvi paket bodo posredovali do konca aprila.

Na vrhovnem državnem tožilstvu so za STA pojasnili, da so doslej prejeli 35 tovrstnih pobud in da pobude še prihajajo.

Že v sporočilu za javnost ta teden so pojasnili, da bi se nezakonite globe lahko odpravile ali razveljavile pred okrajnimi sodišči na predlog prekrškovnih organov po uradni dolžnosti ali na pobudo oglobljenega. Zadevo je treba po mnenju tožilstva reševati sistemsko. Gre namreč za zelo veliko glob, kar pomeni, da bi odpravljanje napak v posameznih postopkih občutno obremenilo pravosodni sistem in povzročilo nepotrebne dodatne stroške, so zapisali.

Na podlagi prejetih pobud za varstvo zakonitosti v primerih neveljavnih vladnih odlokov je tožilstvo tudi samo dalo pobude za uporabo izrednega pravnega sredstva. Pri tem je upoštevalo razlago ustavnega sodišča, da se predpis, ki ni bil objavljen v uradnem listu, ne bi smel uporabiti. Globe so bile namreč izrečene za dejanje, ki ni bilo zakonsko opredeljeno kot prekršek. V posameznih primerih so okrajna sodišča že izdala sklepe o ustavitvi postopka, so navedli. Na ta način bodo ravnali tudi v drugih primerih vloženih pobud za varstvo zakonitosti, ki se opirajo na vprašanje veljavnosti odlokov, so zagotovili.

Kot so navedli za STA, na svojo pobudo za zdaj od ministrstva za pravosodje še niso dobili odgovora.

Na pravosodnem ministrstvu pa so za STA pojasnili, da v sistemu že obstajajo pravni mehanizmi, ki to problematiko naslavljajo. Med njimi so navedli uporabo izrednega pravnega sredstva v obliki zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo lahko vloži vrhovni državni tožilec, pobudo zanjo pa poda tudi posameznik. Prav tako je v primeru pravnomočne prekrškovne odločbe možna tudi odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa, kar lahko ta stori po uradni dolžnosti ali na pobudo tistega, ki mu je bila izrečena sankcija. Poleg tega lahko po izčrpanju vseh relevantnih pravnih sredstev vsak posameznik, ki meni, da mu je bila zaradi prekrškovnega postopka kršena ustavna ali konvencijska pravica ali svoboščina, vloži ustavno pritožbo in pobudo za oceno ustavnosti na ustavno sodišče.

V primeru večjega obsega omenjene problematike pa je po mnenju pravosodnega ministrstva smiseln razmislek o sistemskem pristopu.