Na okrogli mizi Vladavina prava v Evropski uniji in Sloveniji so v torek 16. marca nastopili dr. Matej Avbelj, dr. Petra Weingerl in dr. Rok Svetlič ter dr. Jurij Toplak, ki je pogovor povezoval.
Vladavina prava vključuje več načel, med drugim spoštovanje predpisov, pravno varnost, prepoved samovoljnega ravnanja in diskriminacije ter enakosti pred zakonom, je vladavino prava poenostavljeno predstavila Petra Weingerl s Pravne fakultete v Mariboru. “Ključno je, da država temelji na spoštovanju zakonov in ne na samovolji,” je dodala.
Rektor Nove univerze Avbelj je poudaril razliko med državami, ki imajo vladavino prava zgolj formalno, na papirju, in tistimi, ki jo tudi uresničujejo. Vladavino prava zgolj v formalnem smislu, zgolj na papirju, ga ne prepriča, je povedal. “Tudi nacistična Nemčija je imela dodelan pravni sistem,” je povedal, a manjkali so drugi elementi, vsebinski in sociološki, tudi varstvo človekovih pravic.
“Država, ki ima najlepši pravni red, najboljše zakone, listine človekovih pravic, pa so te le na papirju, ni pravna država,” je še povedal. “Pomembno je, koliko je država dejansko pravna, to pa je odvisno od tega, koliko tisti, ki so poklicani varovati pravno državo, svoje poslanstvo opravljajo.”
Svetlič je opozoril, da se v zadnjem času pojem vladavine prava spreminja, mnogi ga uporabljajo nepravilno in površno. Mnogi ga uporablja za doseg politične agende.
Udeleženci so se zavzeli, naj sklepi Ustavnega sodišča vsebujejo vsaj kratko vsebinsko obrazložitev. Ustavno sodišče veliko večino od približno 1500 pritožb, ki jih letno reši, zavrže brez obrazložitve. “Za zaupanje v pravo so obrazložitve izjemno pomembne,” je poudaril Svetlič.
Celotno pravo stoji in pade na človeku, so bili udeleženci soglasni. Od nas je odvisno ali bo naša skupnost bolj pravna in pravična kot do sedaj. Nobene države si ne moremo vzeti za zgled vladavine prava, saj nobena država v tem ni popolna.
Konferenca Za človeka gre v soorganizaciji Evropske akademije znanosti in umetnosti ter Alma Mater Europaea je eden največjih in najmočnejših znanstvenih dogodkov v Sloveniji, tako po obsegu kot vsebini. Ob 2600 prijavljenih udeležencih in 350 referatih raziskovalcev s 35 držav so na njej nastopili evropska komisarka za šolstvo Mariya Gabriel, predsednik republike Borut Pahor, častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Unger, predsednik SAZU dr. Peter Štih in mnogi predsedniki mednarodnih in svetovnih znanstvenih združenj. Poleg gostitelja predsednika Alma Mater Europaea dr. Ludvika Toplaka in predsednika Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Klausa Meinzera je imel osrednji govor eden najpomembnejših ekonomistov zadnjega stoletja Jeffrey Sachs.
