Povolilna analiza (2.del): Bernard Brščič ni spodmaknil četrtega sedeža SDS, ampak se je na njihovega tretjega usedel Franc Bogovič

Leta 2014 je za listo SDS ter skupno listo NSI in SLS glasovalo 41,38 odstotka volivcev, včeraj pa sta koalicija SDS in SLS ter lista NSi skupaj prejeli 37,50 odstotka. Če k tej vsoti prištejemo še volivce Domovinske lige, je desnica dobila 39,21 odstotka glasov, kar je še vedno manj kot pred petimi leti.

DOM s svojimi 1,71 odstotka ni v ničemer ogrozil SDS. Za četrti mandat je skupni listi SDS+SLS zmanjkalo vsaj 4,72 odstotka; zanj bi morala doseči najmanj 31,16 odstotka, kar je dvakratnik rezultata LMŠ, ki je dobila zadnji, osmi mandat. SDS+SLS bi ga dobila le pod pogojem, če bi dosegla večji ostanek pri delitvi glasov.

SDS tudi v primerjavi s prejšnjimi volitvami ne bi izboljšala svojega volilnega rezultata, če ne bi oblikovala skupne liste z SLS. Če odštejemo preferenčne glasove, ki sta jih dobila oba kandidata SLS, je SDS ob nekoliko višji volilni udeležbi prejela 100.973 glasov (podatki še niso popolni) oziroma 21,39 odstotka glasov, medtem ko pred petimi leti 99.643 glasov oziroma 24,78 odstotka.

Franc Bogovič in Franc Kangler sta skupaj prejela 23.871 glasov oziroma 5,05 odstotka vseh veljavnih glasov, oddanih na volitvah. Brez SLS bi SDS še dosegla tretji mandat, saj bi bil ostanek glasov še vedno večji od volilnega rezultata Levice, ki je dobila 6,34 odstotka glasov. Drugače pa bi bilo, če bi Levica dosegla več kot 7,13 odstotka, kajti v tem primeru bi ta sedež pripadel Levici in ne SDS.

Tako se je SDS zgodilo nekaj podobnega kot pred petimi leti NSI, ko je bil na njeni listi izvoljen Franc Bogovič, ki je dobil takoj za Lojzetom Peterletom največ preferenčnih glasov in tako prehitel Ljudmilo Novak. Podobno bi se zgodilo tudi letos, če bi SLS vnovič nastopila na skupni listi z NSI, saj je tokrat prejel več preferenčnih glasov kot Peterle, medtem ko bi njega prehitela Novakova.

V tem primeru bi ta skupna lista NSI z SLS prejela 16,11 odstotka glasov in bi dobila dva mandata, SDS pa bi ostala brez tretjega. SDS, NSI in SLS bi prav tako skupaj dobile štiri evropske poslance. Tako kot zdaj bi SDS dobila dva poslanca, NSI in SLS pa vsaka po enega.

Tudi če bi na letošnjih volitvah skupna lista SDS in SLS dosegla za okoli pet odstotkov boljši rezultat, bi četrti mandat ne pripadel Patriciji Šulin iz SDS, ampak Francu Kanglerju iz SLS oziroma NLS. Tako v nobenem primeru SDS ne bi dobila treh mandatov.

Romana Tomc je dobila dobrih 40 tisoč glasov in je premagala nosilca liste Milana Zvera z dobrimi 26 tisoč glasovi, sledita Franc Bogovič z več kot 13.600 glasovi in Franc Kangler z več kot 10 tisoč glasovi, šele nato pa Patricija Šulin z več kot devet tisoč glasovi.

Daleč najboljši rezultat je lista SDS in SLS dosegla v volilnem okraju Krško (49,24 odstotka), od koder prihaja Bogovič. Če so ga še pred kratkim označevali kot človeka Silva Gorenca in »skritega« aduta stranke SD, so bili v SDS tokrat veseli glasov kmečkih volivcev, ki so volili SLS in Bogoviča.

Na listi NSI je največ preferenčnih glasov prejela Ljudmila Novak, in sicer dobrih 19 tisoč, Lojzeta Peterleta je obkrožilo več kot 11.600 volivcev, sledita Jožef Horvat z več kot 5.400 glasovi in Žiga Turk z več kot 4.900 glasovi.

NSI je sicer najboljši rezultat dosegla v Lendavi (34,68 odstotka), volilnem okraju Jožefa Horvata, ki je najboljši rezultat za stranko dosegel tudi na državnozborskih volitvah (17,55 odstotka).

Domovinska liga je dosegla boljši rezultat kot Lista novinarja Bojana Požarja na lanskih državnozborskih volitvah. Medtem ko je slednja prejela 7.835 glasov (0,88 odstotka) je DOM po nepopolnih podatkih prejel več kot osem tisoč glasov oziroma 1,71 odstotka volivcev. Bernard Brščič je prejel več kot 4.420 preferenčnih glasov, Lucija Šikovec Ušaj pa 971.

Seveda se poraja vprašanje, zakaj je bil Brščič neuspešen na volitvah. Razlogi so različni: njegovi televizijski nastopi niso bili najboljši, poleg tega mu ni bilo omogočeno soočenje z nosilcem liste SDS Milanom Zverom. Toda najbolj mu je škodil podatek o njegovi 6.610 evrov visoki bruto plači na državnem podjetju Eles. 

PRVI DEL ANALIZE VOLITEV V EVROPSKI PARLAMENT NA POVEZAVI