Vlada je danes sprejela sklep, s katerim je Upravi za zaščito in reševanje in ministrstvu za okolje naložila, da pospešita ocenjevanje škode po nedavnih poplavah. Pričakuje, da bo škoda ocenjena do konca januarja in da bo sama sklep o ocenjeni škodi sprejela že v začetku februarja, je po seji vlade dejala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.
Potem ko bo vlada omenjeni sklep sprejela, bo moralo ministrstvo za okolje pripraviti program za saniranje škode, pri čemer ministrica Jelušičeva računa, da bo ministrstvo to naredilo prej kot v treh mesecih, ki jih kot skrajni rok za pripravo programa določa zakon o odpravljanju posledic naravnih nesreč.
Vlada je na današnji seji tudi ugotovila, da je Agencija RS za okolje pravočasno napovedala in opozorila na poplave, kar je po besedah Jelušičeve omogočilo pravočasno, učinkovito in racionalno izvajanje pomoči in reševanja. Ob tem je vlada vsem reševalcem in reševalkam, zlasti prostovoljnim gasilcem in gasilkam, izrekla tudi posebno priznanje za njihovo delo.
Ob tem pa je ministrica posebej opozorila, da so delodajalci in delodajalke reševalce vedno manj pripravljeni "spuščati na reševalne akcije". Vlada zato razmišlja tudi o tem, da bi zakonsko posebej uredila status tistih delodajalcev, ki imajo prostovoljne reševalce.
Vlada je sicer danes Upravo RS za zaščito in reševanje ter Gasilsko zvezo Slovenije tudi zadolžila, naj čim prej zbereta podatke o intervencijskih stroških, ki naj bi sicer po prvih ocenah znašali okoli 135.000 evrov. Vlada po besedah Jelušičeve računa, da bodo omenjeni podatki zbrani do prve seje vlade po novem letu, ko naj bi vlada sprejela tudi sklep o povračilu.
Ministrica pa je na današnji novinarski konferenci po seji vlade sporočila tudi uradne podatke o številu poškodovanih objektov. Po podatkih vlade je bilo v poplavah poškodovanih ali zalitih 450 objektov, poplavljenih okoli 50 cest, sprožilo pa se je tudi 16 večjih plazov. Škoda bi bila po besedah ministrice še večja, če sanacija po poplavah pred dvema letoma ne bi bila narejena tako dobro, kot je bila. Velik prispevek pri preprečevanju poplav pa je imelo po njenih besedah tudi ustrezno reagiranje hidroelektrarn, ki so "z regulacijo pretoka voda preprečile nenadzorovano razlitje vode".