Medtem ko so si je sodnica Vesna Žalik na vrhovnem sodišču vzela veliko časa za »preučevanje« zahteve za varstvo zakonitosti Janeza Janše v zadevi Patria, so sodniške kolegice z upravnega sodišča pohitele in izdale novo sodbo v zvezi z Janševo tožbo zoper zaključno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije. Kot je znano, je KPK ugotovila, da naj bi se premoženje Janši v obravnavanem času nesorazmerno povečalo za 210 tisoč evrov.
Upravno sodišče v senatu Melite Ambrož kot poročevalke, Jasne Šegan (predsednice upravnega sodišča) in Darinke Dekleva Marguč je v drugem sojenju ponovno zavrnilo Janševo tožbo zoper zaključno poročilo KPK, potem ko je prva zavrnilna sodba omenjenih sodnic pred dvema mesecema neslavno propadla na vrhovnem sodišču. To je ugotovilo, da se sodnice do Janševih tožbenih navedb sploh niso konkretno opredelile, pač pa so zgolj pavšalno ocenile, da je bil postopek v KPK pravilen in kratenja človekovih pravic ni bilo. Vrhovno sodišče je zaradi tega upravnemu sodišču naložilo, naj se pri novem odločanju jasno opredeli do tožbenih ugovorov in naj ugotovi, ali obstaja pravna podlaga za sprejetje, izdajo in objavo zaključnega poročila KPK. Sodnicam so naložili še, naj preučijo, ali je bilo s poročilom Janši poseženo v ustavne pravice in odločijo na tej podlagi.
Ambroževa, Šeganova in Margučeva so tudi v ponovnem sojenju po besedah Janševega odvetnika Francija Matoza ponovile napake iz prvega sojenja. Tako niso upoštevale navodil vrhovnega sodišča in so znova povsem pavšalno ugotovile, da je KPK sporno zaključno poročilo izdala povsem v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (ZINTPK). S tem so Janši znova kratili ustavni pravici do enakega varstva pravic in do pravnega sredstva. KPK sploh nima podlage za izdajo takšnega poročila, nikjer v zakonu ni določb o postopku sprejema, izdaje in objave takega zaključnega poročila, pravi Matoz. Upravno sodišče je torej spregledalo opozorilo vrhovnega sodišča: ker ima delovanje KPK v konkretnih primerih posebno družbeno težo ter so tudi posledice in učinki njenega delovanja lahko zelo hudi, sme voditi le postopke, za katere je stvarno pristojna, voditi pa jih mora po predpisanem postopku ter izdajati akte le v skladu in obsegu s svojimi pooblastili.
Iz obrazložitve sodbe sploh ne izhaja, da bi sodišče ugotovilo, kakšno vrsto nadzora nad premoženjskim stanjem je KPK izvajala. Navedbe, da je šlo za »poseben postopek nadzora«, so pravno zgrešene, pravi Matoz, saj ZINTPK in poslovnik KPK ne določata posebnega postopka nadzora. Sodišče prav tako ni obrazložilo, kaj šteje kot dano možnost sodelovanja Janše v postopku v KPK in možnost izreči se o vseh dejstvih, pomembnih za odločitev.