Naivno bi bilo pričakovati, da bo vlada res uvedla sicer nujno potreben nepremičninski davek v zadnjem letu pred volitvami. Kar dobrih 80 odstotkov Slovencev je lastnikov stanovanj in hiš, kjer živijo (daleč nad evropskim povprečjem), zato je sprejem takega davka politično občutljivo vprašanje. Da premier podobnih vprašanj žal ni zmožen reševati, priča njegova izjava le nekaj dni po sestanku na Brdu, da se vlada – razen zdravstvene – ne bo lotila reform, če ne bodo ljudi prepričali, da bo njihovo življenje boljše.
Od politikov smo vajeni populističnih izjav, ta pa gotovo sodi v sam vrh. Le katera reforma v Sloveniji pa je bila do zdaj izvedena, ker »so ljudi prepričali, da bo njihovo življenje boljše«? Sploh pa se davčne (in katerekoli druge) reforme ne dela po kriteriju všečnosti volivcem, pač pa po kriteriju koristi za državo.
Davčne reforme se ne dela po kriteriju všečnosti volivcem, pač pa po kriteriju koristi za državo.
Predvsem ne z motivom dodatnega polnjena proračuna, pač pa bi nepremičninski davek prinesel večjo transparentnost obdavčitve v primerjavi s sedanjim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Prav tako bi prispeval k enakopravnost ljudi po vsej državi, k večji predvidljivost in večji ponudbi nepremičnin na trgu, saj bi lastnike praznih (naložbenih) stanovanj spodbudil k vstopu na trg. To pa bi lahko srednjeročno vplivalo na znižanje cen tako nepremičnin kot najema.
Zlasti mladi so v izrazito podrejenem položaju glede dostopa do nepremičnih, ki dosegajo rekordne cene. O nakupu jih večina niti ne razmišlja, plačujejo visoko najemnino ali pa ostajajo kar pri starših. Za razvoj družbe je takšno stanje razdiralno, Golob pa bi bil rad všečen!? Denarja bi se od davka na nepremičnine nateklo več, porabili bi ga lahko za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Predvsem za mlade (družine).
Če bi zmogel politično modrost in pogum, bi premier davek že uvedel. Za to ima trdno večino v državnem zboru, zahtevne reforme pa je (tudi politično) najbolje izvesti na začetku mandata. Kot zdaj kaže, žal ne bo zmogel niti tiste reforme, ki bi jo rad naredil tudi brez prepričanja ljudi – zdravstvene.
