Revija Reporter
Slovenija

Ponižujoč odnos do slovenščine v najdražjem hotelu v Ljubljani: bo ukrepala tudi vlada?

Nenad Glücks
15 19.683

15. dec. 2021 6:00 Osveženo: 10:24 / 15. 12. 2021

Deli na:

Hotel Intercontinental v Ljubljani

Bobo

Medtem ko so na Tržnem inšpektoratu mnenja, da sme hotel InterContinental sredi Ljubljane poslovati na način, da na svoji spletni strani sploh nima opcije za izbiro slovenskega jezika, pa so na ministrstvu za kulturo jasni: s tem hotel krši vrsto določb zakona o javni rabi slovenščine. Vprašanje je torej, ali bo vlada zaradi ponižujočega odnosa do slovenščine ukrepala zoper vodjo Tržnega inšpektorata Martino Gašperlin.

Nadaljujemo zgodbo o zanemarjanju slovenskega jezika na Tržnem inšpektoratu RS pod vodstvom Martine Gašperlin. Pred kratkim smo pisali o sramotnem ravnanju tržne inšpektorice Bojane Škraban. Gre za primer petzvezdičnega hotela InterContinental sredi Ljubljane, kjer na njihovi spletni strani žal sploh ne ponujajo opcije za informacije o storitvah hotela v slovenskem jeziku. Pri tem se sklicujejo, češ da tega ne omogoča sistem enotne spletne strani njihove hotelske verige. So pa na spletni strani opcije za angleški jezik, španski, nemški, ruski…

Obvezno uporabo (tudi) slovenskega jezika za komunikacijo s strankami določata tako zakon o javni rabi slovenščine kot zakon o varstvu potrošnikov. Toda tržna inšpektorica Škrabanova vseeno postopka zoper hotel ni uvedla, saj da z njihovo spletno stranjo upravlja firma InterContinental Hotels Group iz ZDA, tržni inšpektorat pa da je pristojen le za družbe s sedežem v Sloveniji!?

Uporabimo analogijo: sodobna tehnologija omogoča jedilne liste v elektronski obliki, s katerimi lahko upravlja podjetje od koderkoli po svetu. In to naj bi bil razlog, da tržni inšpektorat ne bi ukrepal zoper restavracijo sredi Ljubljane, ki nima jedilnega lista (tudi) v slovenščini?

Vprašali smo še na ministrstvo za kulturo, kjer imajo Službo za slovenski jezik, v okviru katere obravnavajo tudi pritožbe državljanov v zvezi z rabo slovenščine kot uradnega jezika. Kako oni gledajo na pojasnilo Tržnega inšpektorata? Kaj takšno stališče lahko pomeni glede nadaljnje uporabe slovenskega jezika v družbi v času današnje tehnologije? Ali je po njihovem potrebna sprememba zakonodaje, da bi zagotovili podlago za ukrepanje Tržnega inšpektorata v primerih, kot je ta?

V Službi za slovenski jezik, ki jo vodi Marko Jenšterle, so izkazali, da jim je dejansko mar za slovenščino. Poudarjajo, da gre v primeru spletne strani hotela InterContinental dejansko za kršitev prvega člena in prvega ter drugega odstavka 20. člena zakona o javni rabi slovenščine. Prvi člen določa, da je slovenski jezik uradni jezik Republike Slovenije. V njem poteka govorno in pisno sporazumevanje na vseh področjih javnega življenja v naši državi.

V 20. členu pa je zapisano, da so opozorilni napisi, pisna in govorna navodila, informacije in razglasi v Republiki Sloveniji v slovenščini, kjer je to potrebno ali običajno, pa tudi v drugih jezikih. Izrecno je še določeno, da mora biti v elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis.

Kot so opozorili v Službi za slovenski jezik, hotel InterContinental krši tudi prvi odstavek 14. člena omenjenega zakona. V tem stoji, da vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik. V Službi za slovenski jezik oziroma na ministrstvu za kulturo so prepričani, da sprememba zakona o javni rabi slovenščine ni potrebna, saj je zakon dovolj jasen.

Če povzamemo mnenje ministrstva za kulturo: ker je poslovanje hotela namenjeno tudi tujcem, v hotelu seveda lahko poleg slovenščine uporabljajo še druge jezike (to se razume samo po sebi), nikakor pa ne smejo izločiti slovenščine kot uradnega jezika. Zakaj teh jasnih določb zakonodaje ne upoštevajo na Tržnem inšpektoratu RS, ni jasno. Jasno pa je, da bi morala vlada, ki je Martino Gašperlin imenovala za vršilko dolžnosti glavnega inšpektorja, slednjo tudi razrešiti s te dolžnosti, če bo Tržni inšpektorat vztrajal pri tem, da »elitnemu« petzvezdičnemu hotelu sredi Ljubljane ni treba imeti spletne strani tudi v slovenskem jeziku. Pomeni, če postopka zoper hotel ne bo uvedel.

Zakon o javni rabi slovenščine določa, da se z globo od 3000 do kar 40000 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba, če pri izvajanju svoje registrirane dejavnosti na območju Republike Slovenije ne posluje s slovenskimi strankami v slovenščini. Ker je za del omenjenih kršitev pristojen tudi Inšpektorat RS za kulturo in medije v sklopu ministrstva za kulturo, bomo dodatno preverili, ali bodo v skladu z ugotovitvami njihove Službe za slovenski jezik zoper InterContinental (tudi oni) uvedli inšpekcijski postopek.