Poniževanje slovenščine v prestižnem hotelu Intercontinental: ministrstvo udarilo po mizi, tržni inšpektorat nima več izgovorov

Kot kaže, bo le prišlo do tega, da bo moral tudi petzvezdični hotel sredi Ljubljane začeti spoštovati slovensko zakonodajo in na svoji spletni strani med opcijami za izbiro jezika komunikacije ponuditi tudi slovenščino. Trenutno namreč potencialni gostje te možnosti nimajo, ponudbo hotela si lahko preberejo zgolj v angleščini, nemščini, ruščini, italijanščini, arabščini…

Pri Reporterju smo na kršitev zakonodaje že pred nekaj tedni opozorili tako Tržni inšpektorat RS v okviru ministrstva za gospodarski razvoj kot Inšpektorat RS za kulturo in medije na ministrstvu za kulturo. Zakon o javni rabi slovenščine namreč v 14. členu jasno določa, da morajo vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslovati s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Prav tako gre za kršitev drugega člena zakona o varstvu potrošnikov, ki nalaga, da morajo podjetja s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku.

Ne glede na to so se na obeh inšpektoratih (tržnega vodi Martina Gašperlin, tistega za kulturo in medije pa Sonja Trančar) sprenevedali, da je vse v redu in ni potrebe za ukrepanje. Na Tržnem inšpektoratu so zapisali, da so pristojni le za nadzor podjetij s sedežem v Sloveniji, s spletno stranjo hotela pa da upravlja hotelska veriga s sedežem v ZDA!? Na Inšpektoratu za kulturo pa so »genialno« celo ugotovili, da se na spletni strani hotela »ne predstavlja slovenska pravna oseba« in zato ne bodo storili nič.

Po našem vztrajanju in objavljanju člankov na to temo je prišlo do premika. Minister za kulturo Vasko Simoniti je očitno sprejel argumentacijo, da gre za očitno kršitev zakonodaje. Tako je njegovo ministrstvo v četrtek sprejelo dve pomembni uradni mnenji.

Najprej glede 14. člena zakona o javni rabi slovenščine: »Člen v prvem odstavku določa, da morajo vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslovati s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. To velja tudi za njihove spletne strani. Pri tem ni relevantno, kdo upravlja spletno stran, na kateri potrošnikom ponujajo svoje storitve in dajejo informacije. Nepomembno je, ali spletno stran upravlja podjetje, registrirano v Sloveniji, ali pa podjetje iz tujine.«

Zdaj torej ni več izgovorov. Ker je za nadzor nad izvajanjem tega člena zadolžen Tržni inšpektorat, mora slednji nemudoma hotelu Intercontinental odrediti prevod ponudbe hotela na spletu tudi v slovenskem jeziku. Globa za nespoštovanje te določbe je do 40 tisoč evrov. Ne dvomimo, da bodo pristojni v hotelu raje ponudili možnost izbire (tudi) slovenskega jezika kot plačali visoko globo.

Drugo uradno mnenje ministrstva za kulturo pa se nanaša na 20. člen omenjenega zakona. Med drugim gre za to, da mora biti v elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis. Kot so zapisali na ministrstvu, »je drugi odstavek 20. člena ZJRS, ki določa, da mora biti v elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis, dovolj jasen in velja za vse, in ne le za javne elektronske komunikacijske in kontrolne naprave.«

Ta zapis si morajo dobro prebrati pri ameriški tehnološki družbi Apple. Pri njihovih prenosnih telefonih, ki jih prodajajo na našem trgu, namreč pri uporabi operacijskega sistema iOS sploh ni opcije za izbiro slovenskega jezika (sta pa recimo opciji za slovaški in hrvaški jezik). Tudi to se bo moralo spremeniti, sicer lahko Inšpektorat za kulturo in medije (nadzor nad izvajanjem tega člena opravlja ta inšpektorat) gospodarski družbi odredi globo do 40 tisoč evrov. Seveda odreditev globe ni nujno le enkratno dejanje. Če hotel, tehnološka družba ali kateri drugi subjekt še vedno ne upošteva našo zakonodajo glede uporabe slovenščine, se lahko globe kumulirajo.