Sobota, 10. septembra ob 06.13 zjutraj. Nacionalna RTV na svoji spletni strani objavi članek z naslovom Berglund se je motil. Objavljamo dokument: J ni Janša, ampak Jerković. V njem z enim od dokumenntov dokaže, da je črka J, na osnovi katere je nastal dokumentarec finske televizije in novinarja Berglunda, zgrešila svojega naslovnika, ki naj bi ga kriminalizirala v velikem poku korupcijske afere. Berglund je zatrdil, da je črka J Janez Janša, slovenski ministrski predsednik, dokument pa dokazuje, da je to direktor hrvaškega podjetja Djuro Djaković, ki prav tako izdeluje finske patrie.
Članek povzamejo številne spletne strani, saj je končno na plano prišel dokument, ki na laž postavi ne samo Berglunda, ampak tudi vse agente velikega poka na slovenskem! Očitno zavlada precejšnja panika, zato je potrebna takojšnja vojna za drugačno interpretacijo. V prvo bojno linijo takoj vpokličejo Mladino in njenega "agenta za pravo resnico" o aferi patria Boruta Mekino, to je tistega, ki je pred časom neko depešo wikileaksa zelo avtonomno in seveda neresnično predstavil svojim bralcem, čeprav je doživel stampedo demantijev. Mekina na spletni strani Mladine ob 16.51 objavi tekst z naslovom Tožilci vedo, kdo je J. V članku ne more drugače kot da prizna, da je Berglund v onem dokumentarcu naredil napako, ampak samo zato, ker je film nastal veliko pred kriminalistično preiskavo. Potem pa objavi še nekatera dopisovanja med glavnima akterjema afere – Riedlom in Niittynenejem. Pričakovanje, da se bo zdaj veliki pok iz Murgel res dokončno razpočil in bomo na pladnju dobili ne napačno črko J, ampak Janeza Janšo z kovčkom koruptivnega denarja morebiti celo nas fotografiji – to pričakovanje se ni uresničilo. In spet smo dobili trikrat nič novega na petkratno podlago že znanih pravljic.
Ker sta Mladina in Mekina zelo zamujala s kontra udarcem spletni strani MMC-ja RTV SLO in je bil njihov članek objavljen le nekaj minut pred poročili nacionalne televizije ob 17. uri, je ta seveda povzela pisanje svoje spletne strani. Da so od takrat dalje zvonili telefoni z vseh strani in na vse relevantne televizijske naslove je seveda jasno glede na znano dejstvo, da afero patria za TVS pokriva kar uredništvo Mladine. Saj veste: mož in brat odgovorne urednice informativnega programa nacionalke Ksenije Horvat Petrovčič sta pač nekakšna duhovna vez s televizijo, ali bolje rečeno, še posebej mož Horvat Petrovčičeve je angel varuh prave usmeritve nacionalke v zadevi patria! Lahko kar ženi doma pove, kaj je prav in kaj ni.
V tem času, torej okrog 17. ure, je v i-newsu (računalniški program, kamor se vpisujejo vsebine posameznih informativnih oddaj) še vedno pisalo, da bodo o dokumentu, ki ga je objavila spletna stran MMC celo širše poročali tudi v osrednjem TV dnevniku. V TV dnevniku o tako rekoč vroči novici dneva ni bilo niti besede – politični cenzorji izven in znotraj hiše RTV so opravili svoje delo.
A ni bilo čisto tako! Okrog 19.24 minut je po TV dnevniku nacionalka predvajala svojo redno tedensko oddajo Utrip. Tokrat je niso prepustili naključju, kot novo vodstvo imenuje nekatere svoje nezanesljive novinarje, ampak je oddajo pripravila TV biografinja Milana Kučana Mojca Pašek Šetinc. Njen prispevek je bil čisti zgled najbolj birilijantne manipulacije. Škoda, da je Stalin že mrtev.
Politični cenzorji izven in znotraj hiše RTV so spet opravili svoje delo
Finski novinar Berglund je lagal, Mladina pa meni, da je storil samo napako. Nacionalna televizija pa je TV dnevnik prilagodila svoji agenturi – tedniku Mladina. Za lep konec dneva je še biografinja Milana Kučana Mojca Pašek Šetinc napisala hvalnico Josipu Visarjonoviču.