Javni sektor je nepogrešljiv temelj delovanja naše države – za vse državljanke in državljane, saj vsi potrebujemo javne storitve. Javni sektor niso zgolj uradniki. Največji del zaposlenih so vzgojiteljice, učitelji, profesorji, zdravstveni delavci, socialni delavci, znanstveniki, kulturniki, knjižničarji, pa tudi policisti, vojaki, gasilci in številni drugi.

Javni sektor ni samoumeven. Zaposleni v njem vsak dan skrbijo za to, da družba deluje,« je na facebooku zapisal predsednik vlade Robert Golob, ki je ponovil besede ministra za javno upravo Franca Propsa, ta je ob tem poudaril, da javni sektor ni razbohoten.

Najbolj raste občinska uprava

Po ocenah ministrstva za javno upravo je bilo lani v javnem sektorju zaposlenih skoraj 200 tisoč ljudi, kar je dobrih 28 tisoč več kot leta 2015. Med javnimi uslužbenci prevladujejo zaposleni v javnih zavodih s področja vzgoje, izobraževanja in športa, ki jih je več kot 75 tisoč (leta 2015 jih je bilo skoraj 12 tisoč manj), sledijo zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, ki jih je več kot 44 tisoč (leta 2015 jih je bilo skoraj devet tisoč manj).

Jure Klobčar

V državni upravi, ki obsega vladne službe, ministrstva in organe v sestavi ter upravne enote, je bilo lani zaposlenih 31.269 ljudi, leta 2015 jih je bilo po ocenah ministrstva za javno upravo 30.109. Od tega jih je bilo v vladnih službah 851 (osem let prej 872), na ministrstvih in organih v sestavi 28.024 (osem let prej 26.915), v upravnih enotah pa 2394 (osem let prej 2322).

Med organi v sestavi ministrstev so tudi vojska, policija in uprava za izvrševanje kazenskih sankcij: po ocenah ministrstva za javno upravo (gre za različen dokument od prejšnjega) je bilo lani v Slovenski vojski zaposlenih 6217 ljudi (osem let prej 7170), v policiji 8100 (osem let prej 8052), v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pa 805 (osem let prej 831).

Po teh podatkih je bilo leta 2004 v državni upravi (brez policije, vojske in uprave za izvrševanje kazenskih sankcij) zaposlenih 17.316 ljudi, nato je do leta 2016 številka upadla na 14.117, zatem pa se spet povečevala na 16.171, kolikor naj bi jih bilo zaposlenih lani. Če upoštevamo tudi policijo, vojsko in zapore, pa je bilo leta 2004 zaposlenih 33.523 oseb, leta 2016 jih je bilo 30.433, lani pa 31.383.

Sašo Radej

Številka se nekoliko razlikuje od podatkov, ki so nam jih poslali z ministrstva za javno upravo, so pa podatki, ki so objavljeni tudi na spletu, z istega ministrstva. Po istem viru je bilo na začetku letošnjega leta v državni upravi zaposlenih 31.277 ljudi, brez vojske, policije in zaporov pa 16.323. Število zaposlenih v državni upravi je bilo sicer najmanjše ob osamosvojitvi leta 1991, ko naj bi jih bilo 9773, največje pa leta 2005, ko je doseglo 34.982 ljudi.

Precej bolj se povečuje število uradnikov na lokalni ravni: leta 2015 je bilo v 212 občinah zaposlenih 5086 oseb, lani pa 5917; v krajevnih skupnostih in drugih lokalnih skupnostih je bilo leta 2015 zaposlenih 52 oseb, lani pa 58. Podobno se je povečalo število zaposlenih v agencijah, ki formalno niso organi v sestavi ministrstev: leta 2015 je bilo zaposlenih 957 ljudi, lani pa 1130.

Rahlo se je v tem obdobju povečalo tudi število zaposlenih v nevladnih proračunskih uporabnikih, in sicer z 925 na 982. Gre za zaposlene v teh ustanovah: predsednik republike, državni zbor, državni svet, državna volilna komisija, varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu, ustavno sodišče, računsko sodišče, državna revizijska komisija, komisija za preprečevanje korupcije, fiskalni svet, zagovornik načela enakosti in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Bobo

Ocene, ali imamo preveč zaposlenih v državni upravi, se razlikujejo. Doc. dr. Iztok Rakar s Fakultete za javno upravo Univerze v Ljubljani, ki je od leta 2016 do 2022 sodeloval v evropski primerjalni študiji, nam je odgovoril, da smo primerljivi z drugimi evropskimi državami.

Največ svojih zaposlila Janševa vlada

Ključni problem je politično kadrovanje v državni upravi, javnem sektorju in gospodarskih družbah z državnim deležem, kjer pred skušnjavami niso imune nobene politične stranke, celo tiste ne, ki se sicer zavzemajo za vitko državo (s čim manj zaposlenimi v javnem sektorju).

Komisija za preprečevanje korupcije je oktobra 2022 opravila analizo zaposlovanja ljudi, ki so prišli v vlado oziroma na ministrstva na podlagi zaupanja ministrov. Njihova zaposlitev je bila vezana na mandat funkcionarja, a so nato svoj položaj spremenili v delovno razmerje za nedoločen čas. Analiza je zajela vlade Alenke Bratušek, Mira Cerarja, Marjana Šarca in Janeza Janše.

Po ugotovitvah je bilo največ posameznikov na zaupanje zaposlenih v zadnji Janševi vladi. Od 183 oseb, katerih zaposlitev je bila vezana na mandat funkcionarjev, jih je 54 med trajanjem ali po izteku mandata ostalo zaposlenih v istem organu, v katerem so bile prej zaposlene na zaupanje, 21 jih je prešlo k drugemu delodajalcu v javnem sektorju, 11 pa se jih je zaposlilo v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo države.

Jure Klobčar

V Šarčevi vladi je od 106 oseb, zaposlenih na zaupanje, v istem organu ostalo zaposlenih 19 oseb, 23 jih je prešlo k drugemu delodajalcu v javnem sektorju, tri osebe pa v gospodarske družbe z državnim deležem; enega funkcionarja je vlada v času trajanja mandata imenovala na predstavništvo RS v tujini.

Cerarjeva vlada je na zaupanje zaposlila 137 ljudi, 19 jih je zaposlitev obdržalo v naslednjem mandatu, 48 pa se jih je zaposlilo pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju; šest jih je prešlo v gospodarske družbe z državnim deležem, štirje pa so bili imenovani na predstavništva RS v tujini.

Vlada Bratuškove pa je na zaupanje zaposlila 65 posameznikov, od teh jih je 14 ponovno na zaupanje zaposlila naslednja vlada, 13 pa jih je prešlo k drugemu delodajalcu v javnem sektorju; ena oseba je bila imenovana za svetovalko v mednarodno finančno institucijo.

Bobo

Sinovi dobili službe

Podobno analizo je takoj po prevzemu oblasti opravila vlada Roberta Goloba, a je analizirala zgolj obdobje od 1. januarja 2020 do 1. junija 2022, torej konec Šarčeve vlade in celotno obdobje Janševe vlade. Njena analiza je pokazala, da je od 243 javnih uslužbencev, ki so se v organih državne uprave zaposlili na zaupanje funkcionarja, delovno razmerje nadaljevalo 79, kar je nekaj manj kot tretjina.

Kmalu za tem so na TV Slovenija v oddaji Tarča razkrili nekatere politične kadre Janševe vlade, med katerimi so tudi najožji sorodniki vidnih politikov. Tako je pogodbo za nedoločen čas tik pred volitvami dobil Matej Forte (sin nekdanje državne sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenke Forte), Matija Černač (sin poslanca SDS Zvonka Černača) se je leto prej zaposlil v družbi Slovenski državni gozdovi, Jon Petek (sin nekdanjega poslanca Mira Petka) v uradu za demografijo, Tina Princes Damjanovič (žena Damjana Damjanoviča, ki je nekaj časa vodil strankarsko televizijo Nova24TV) na ministrstvu za notranje zadeve. V družbi 2TDK je našla zaposlitev Mateja Erčulj, ki je bila svetovalka za odnose z javnostjo v kabinetu Janeza Janše, še prej pa v SDS.

Na notranjem ministrstvu so med drugim zaposlili tudi Marka Petka, ki je bil desna roka dotedanjega državnega sekretarja Franca Kanglerja. Nekdanji finančni minister Andrej Šircelj je zaposlil svojega svetovalca Marcela Claudia Brulo na čelo sektorja za zavarovalništvo, od koder se je kmalu poslovil, nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti pa pevko Alenko Gotar, ki je kmalu po zamenjavi vlade zapustila SDS.

Sašo Radej

Tudi v NSI so poskrbeli za svoje kadre. Cveto Uršič, nekdanji državni sekretar ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja, je dobil delovno mesto sekretarja v direktoratu za invalide, ki ga je nekoč že vodil, vendar je pozneje odšel za generalnega tajnika Karitasa. Cigler Kralj je zaposlil tudi članico NSI Mojco Erjavec, ki je bila pred tem precej let v Evropski komisiji.

Nekdanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je redno zaposlil svetovalca Božidarja Godnjavca, prav tako tudi Klemna Babnika, ki je pred tem delal v kabinetu Mira Cerarja, po odhodu Janševe vlade pa ga je v svoj kabinet vzel minister za finance Klemen Boštjančič.

Tudi Golobovi zaposlujejo svoje svetovalce

Brez greha tudi ni sedanja, Golobova vlada, ki je poskrbela za redno zaposlitev nekaterih svojih kadrov še pred zaključkom mandata. Portal N1 je pred dvema mesecema razkril, da nikogar od svojih zaupnikov niso zaposlili le notranji minister Boštjan Poklukar, pravosodna ministrica Andreja Katič, minister za Slovence po svetu Matej Arčon in ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Prav tako tudi ne sedanja ministrica za zdravje oziroma naravne vire Valentina Prevolnik Rupel in Jože Novak. Sta pa njuna predhodnika zaposlila po enega svojega zaupnika, in sicer Danijel Bešič Loredan Suzano Šuklar, Uroš Brežan pa Marka Mavra, ki je sekretar direktorata za naravo.

Bobo

Najbolj znana političarka med novimi uradniki je Maja Tašner Vatovec, žena vodje poslanske skupine Levice Mateja Tašnerja Vatovca, ki je tudi sama večkrat nastopala kot kandidatka na listi te stranke, kjer vztrajajo, da ne gre za »vprašanje nepotizma, ampak feminizma«. Od svetovalke ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca je postala vodja splošne službe v sekretariatu. Minister za delo in socialo Luka Mesec pa je zaposlil Petra Dirnberka Vatovca, Mateja Klariča in Ano Marinšek.

Za svoje svetovalce so poskrbeli tudi ministri SD. Na ministrstvu za kohezijo je dobila službo za nedoločen čas Vlasta Stojak, na ministrstvu za gospodarstvu Miroslav Pretnar, na zunanjem ministrstvu pa Milica Kotur, Dragan Barbutovski in Maja Kezunovič Krašek, slednja je bila dolga leta asistentke evropske poslanke, sedaj ministrice Tanje Fajon.

Tudi ministri iz Svobode so zaposlili nekatere svoje svetovalce. Na ministrstvu za digitalno preobrazbo je dobila stalno službo Špela Horvat Vodušek, na ministrstvu za finance pa Doroteja Dobovšek. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je zaposlila Seado Lukavačkić, minister za visoko šolstvo in znanost Igor Papič Matejo Robič, Sabino Nemec, Petro Kodra in Polono Movrin, ministrstvo za šolstvo pa Sandija Vrabca, Leva Pavlovskega, Erno Petrač Barborič in Metko Goričar.

Sašo Švigelj

Na ministrstvu za obrambo so dobili zaposlitev za nedoločen čas Rok Cerar, Uršula Majcen in Selma Zupančič Lekočevič, na kmetijskem ministrstvu pa Mirnesa Rujović in Brane Golubović, nekdanji vodja poslanske skupine LMŠ. Ministrstvo za javno upravo je zaposlilo Bojano Bavec in Špelo Horvat, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa Tino Hočevar in Petro Mišič. Z generalnega sekretariata vlade pa se je na urad za migrante za nedoločen čas preselil Primož Jamšek.

Kje so nekdanji uslužbenci urada za demografijo

Za Golobovo vlado je bila najbolj sporna ustanovitev urada za demografijo, v katerem je Janševa vlada tik pred odhodom zaposlila sedem ljudi, pretežno svojih kadrov. Načrtovali so skupno 19 zaposlenih, a je nova vlada na pobudo ministra za delo in socialo Luka Mesca urad ukinila, zaposlene pa večinoma premestila v urad za oskrbo in integracijo migrantov.

Robert Balen

V. d. direktorja Danilo Lončarič, občinski svetnik SDS v Makolah, se je vrnil v enoto Centra za socialno delo Maribor, Aleš Primc, predsednik stranke Glas za otroke in družine, pa v agencijo za kmetijske trge. Z migranti se zdaj ukvarja Jasmina Opec Vöröš, aktualna državna svetnica in nekdanja poslanka SLS, ki je pozneje dobila kabinetno zaposlitev na ministrstvu za kmetijstvo, nato ministrstvu za zdravje, zatem pa redno v uradu za komuniciranje; poleg nje pa še Franci Donko in Andreja Potočnik (ni nekdanja poslanka SMC in poznejša sodelavka ministra Zdravka Počivalška).

Jon Petek, sin nekdanjega poslanca Mira Petka, je novo službo dobil na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Marko Pukšič, sin nekdanjega poslanca in dolgoletnega župana Destrnika Franca Pukšiča, na ministrstvu za pravosodje. Gašper Pečar, znanec iz afere »snegec« (ko so na zabavi podmladka SDS uživali kokain), pa se je preselil v Bruselj za asistenta Branka Grimsa.