Zagovorniki spremembe pa so poudarjali, da želijo ob znatnem povečanju števila tujcev zagotovit večjo težo državljank in državljanov.

Volivci bodo na posvetovalnem referendumu odgovarjali na vprašanje: "Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?" Referendum bo sočasno s še tremi potekal v nedeljo.

Tujci iz tretjih držav, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče, so imeli pravico voliti na lokalnih volitvah od leta 2002, na letošnjih pa je nimajo več, saj jim jo je DZ letos s spremembo zakona odvzel. Na TV Slovenija so argumente danes soočili zagovorniki ohranitve volilne pravice za državljane tretjih držav na lokalnih volitvah in njeni nasprotniki.

K glasovanju za - da bi torej imeli pravico voliti na lokalnih volitvah slovenski državljani in državljani EU, ne pa tudi državljani tretjih držav -, so se danes zavzeli predstavniki strank SDS, NSi, Demokrati, SLS in Fokus.

Poudarjali so, da želijo dati večjo težo državljankam in državljanom. Število volilnih upravičencev iz tretjih držav se je znatno povečalo, v nekaterih lokalnih skupnosti je njihov delež tudi 12-odstoten. Njihov vpliv na izid lokalnih volitev je tako lahko znatno večji, s tem pa je zmanjšan vpliv državljank in državljanov. Ob tem so izpostavili, da ustava določa, da ima oblast v državi ljudstvo, to oblast pa državljani izvajajo preko volitev, medtem ko zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.

Izpostavljali so tudi, da tujci po petih letih pridobijo pravico do stalnega prebivanja, so del lokalne skupnosti ter upravičeni do različnih pravic, na primer na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva, sociale. Po desetih letih lahko pridobijo tudi državljanstvo ter s tem vse pravice. Če torej želijo odločati, bodo sprejeli slovensko državljanstvo, so menili.

Kot je bilo slišati, se družbene, migracijske in geopolitične razmere spreminjajo. Volilne pravice na lokalnih volitvah pa državljanom tretjih držav ne priznava tudi večina držav EU oz. jo vežejo na vzajemnost, torej bilateralno medsebojno priznavanje. Nekateri so se zato zavzeli za recipročnost, torej priznavanje volilne pravice na podlagi takšnih sporazumov.

Na strani tistih, ki se zavzemajo, da bi pravico voliti na lokalnih volitvah ohranili tudi državljani tretjih držav, so se soočenja udeležili predstavniki Gibanja svoboda, SD, Levice, Vesne, Piratov, Preroda, strank Mi, socialisti!, Nič od tega ter predstavniki Amnesty International Slovenije, Danes je nov dan, Kulturnega društva gmajna, sindikata Zasuk, Zavoda PLC ter Zavoda za kulturno raznolikost Open ter Jaša Jenull.

Menili so, da posvetovalni referendum o tem vprašanju pomeni norčevanje iz ljudi, saj je bil zakon, ki državljanom tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah, že uveljavljen in je v presoji na ustavnem sodišču. Vladajoči koaliciji so očitali, da se je tega lotila čez noč, tik pred volitvami in brez argumentiranih razlogov ter da se državljanom tretjih držav jemlje pravico, ki je del slovenskega pravnega reda že skoraj četrt stoletja in ni nikomur škodovala.

Poudarjali so, da gre za ljudi, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče, tu živijo, delajo, plačujejo davke in so del skupnosti - za sosede, sodelavce in prijatelje. Ob tem so izpostavljali, da tujci v Sloveniji opravljajo različna dela, do gradbeništva do dela v zdravstvenih zavodih, in da Slovenija potrebuje tujo delovno silo. Ob tem pa je bilo slišati bojazen, da bo zakonodaja, ki je v pripravi, pogoje za tujce še zaostrila.

Vladajoči politiki so očitali, da razdvaja in širi sovraštvo ter ljudi pozivali, naj ne nasedajo strahu. Na referendumu se bo po njihovem odločalo o tem, v kakšni družbi želimo živeti - takšni, ki ljudi ločuje po priimkih in potnih listih, ali takšni, ki dovoli tistim, ki tu bivajo, da prispevajo in v družbi tudi soodločajo. S posvetovalnimi referendumi pa po njihovem vladajoči tudi preusmerjajo pozornosti od drugih tem in zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.