Predvsem želijo s predlogom ponuditi osebnim asistentom boljše pogoje dela, je dejal. Na ministrstvu za finance pa opozarjajo, da dolgoročna vzdržnost financiranja osebne asistence ni zagotovljena.

Predlog zakona na novo in natančneje opredeljuje invalidnost in aktivnost kot pogoja za pridobitev pravice do osebne asistence. Aktivnost se priznava denimo ob zaposlitvi, izobraževanju, skrbi za otroke in vključevanju v družbo, so za STA pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Na novo urejajo pravice delavcev, ki jih zdaj obravnava le pravilnik o osebni asistenci. Tako predlagajo zvišanje osnovne plače osebnih asistentov, strokovnih vodij in usklajevalcev, uvajajo novi dodatek za zahtevnost dela, enotno določajo dopuste, regres, dodatke za posebne pogoje dela in povračila stroškov. Prvič predlog ureja tudi jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči in pravico do vsaj enega prostega vikenda mesečno.

Poleg tega uvaja omejitev, da je osebni asistent lahko en družinski član, dva pa le izjemoma pri več kot 80 urah tedensko. Samostojni podjetniki lahko opravijo največ 20 odstotkov vseh ur pri posameznem izvajalcu.

Ocene upravičenosti bodo po predlogu izvajali strokovnjaki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vnovične ocene se bodo izvajale na pet let, po 65. letu starosti pa na dve leti. Ključni namen predloga pa je okrepitev nadzora, ki ga bodo izvajali socialna inšpekcija, inšpektorat za delo in koordinatorji invalidskega varstva.

Predlog prav tako predvideva uvedbo sankcij tako za uporabnike kot tudi za osebne asistente in izvajalce. Uporabniki, ki prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo, bodo morali prispevati sorazmerni delež glede na število priznanih ur asistence. Pri priznanih 168 urah bodo morali prispevati celoten znesek. Nenazadnje predlog uvaja posvetovalno telo za osebno asistenco za spremljanje izvajanja enotne politike razvoja na tem področju.

Na ministrstvu za delo so se za omenjene spremembe odločili, ker želijo odpraviti težave v dozdajšnji ureditvi. Opredelitev osebne asistence se jim namreč zdi nejasna, prav tako pa so nejasno opredeljeni tudi njeni uporabniki. Delo izvajalcev vidijo kot nepregledno, pojavljale pa so se tudi nepravilnosti pri izvajanju in zlorabe, so našteli.

Uporabnikov je bilo oktobra 4499, izvajalcev 99, osebnih asistentov pa okvirno 9000. Država bo letos za osebno asistenco po oceni namenila 236,6 milijona evrov, za uporabnika pa letos na mesec povprečno nameni 4480 evrov.

Na ministrstvu za finance so medtem že večkrat opozorili, da dolgoročna vzdržnost financiranja osebne asistence ni zagotovljena. Stroški se namreč zaradi višjih urnih postavk in vse več uporabnikov hitro povečujejo. Predlog pa predvideva še dodatne izdatke, denimo delovanje posvetovalnega telesa, diferenciacijo plač strokovnih vodij in usklajevalcev ter uvedbo novih dodatkov, so navedli za STA.

Prav tako so opozorili na podvajanje financiranja in pravic v primeru, ko se pravica do osebne asistence ne izključuje s storitvijo pomoči na domu, dodatkom za pomoč in postrežbo ter denarnimi prejemki po zakonu o dolgotrajni oskrbi.

Ministrstvo za finance tudi ne more sprejeti razlage ministrstva za delo glede opravljanja dela osebnih asistentov preko organizacijske oblike samostojnega podjetnika. Menijo namreč, da bi morali biti vsi osebni asistenti na podlagi osnovnih značilnosti opravljanja tega dela v delovnem razmerju, vključno z osebnimi asistenti družinskimi člani. Le kadar se osebna asistenca opravlja neredno, jo je možno opravljati preko podjemnih pogodb. Vsekakor pa je ni mogoče opravljati kot samostojno dejavnost, ker to v svoji osnovi ni, so poudarili.