Na koncu je seveda obilo smeha, ko zadnji pove kar je slišal in se le to večinoma precej razlikuje od prvotne informacije. Tako tudi razumem odnos ekonomista Pezdirja do mene: nekje pri prenosu se je vsebina izgubila, spreminjala in dodajala.
Ker pa v sodobnem času za komuniciranje uporabljamo tudi e-pošto lahko natančno navedem, kaj je »hašišar« v resnici povprašal v zvezi z intervjujem julija 2017, ki sem ga posredoval dr. Jožetu Možini.
Dne 15.7.2017 sem dr. Možini poslal naslednje sporočilo:
»Zanima me, ali ima Mladina morda prav in je šlo res za seme navadne konoplje?«
Ker mi je dr. Možina v daljšem zapisu odgovoril, da »obstaja možnost, da se je (Peezdir op. IK) kje motil (v intervjuju, op. IK)«, da pa je sam prispevek bil v redu, sva si izmenjala še po eno e-poštno sporočilo. Tedanjo korespondenco sva zaključila z mojim z daljšim sporočilom, 9.9.2017, ki ga navajam v nadaljevanju:
»Hvala za vaš odziv. Prosim da prejšnje in to pisanje jemljite pozitivno. Kot se spomnite, sem se le spraševal, ali morda držijo meni logične navedbe Mladine, da je šlo za industrijsko konopljo. Verjetno to ni težko preveriti, verjamem pa, da se na poimenovanja rastlin ne jaz ne vi ne razumeva. Nikoli nisem razmišljal, da bi šlo pri tem za namerno napako, kot navajate. Če pa se napaka naredi, pa mislim, da jo je vedno najbolje priznati. Ker ni nujno, da se strinjava, mislim, da vsaka napaka povzroči nek dvom. Zaradi tega moramo narediti vse, da se jih naredi čim manj. Veseli me, če kot navajate, zelo verjetno ni šlo za napako.
V druge navedbe (v interjuju, op. IK) sam ne dvomim, ker mi je praktično vse dogajanje znano, ne pa seveda konkretne številke. Vedno sem bil namreč radoveden in znal brati tudi med vrsticami. Imam pa zelo verjetno nekoliko drugačno razmišljanje o tem, koliko o delovanju obveščevalnih služb govoriti. Da je delala SDV po klasičnih metodah drugih obveščevalnih služb, se vidi že, če recimo preberete knjigo Rdeči orkester. Vedno so takšne službe ustanavljale podjetja in odpirali račune tudi na fizične osebe. Tudi zloglasni račun »Dragica« je odprla fizična oseba. Zaključevati, da so ta denar porabili posamezniki je možno, nikakor pa ni verjetno, ker so si zelo gledali pod prste. Ampak imava verjetno tudi tu različna mnenja. V »zrelih« države, oziroma v njih, se o »umazanih« poslih ne govori prav veliko. Se je recimo zvedelo kaj veliko, kakšne vse stvari so počeli francozi v Alžiriji, ali pa kdo je bil odgovoren za napad na ladjo Greenpeasa na Novi Zelandiji. Ali pa za vse stvari Cie v Južni Ameriki ali Iranu.
Tudi sam mislim, da je bil intervju s Pezdirjem velik dosežek. Kot rečeno mi je bila velika večina stvari poznanih in še Pezdirja zaradi njegovih pogumnih in odličnih dejanj cenim! Tako kot Omerzo, prijatelja iz gimnazije, in vse ki prispevajo k nujnemu seznanjanju s preteklostjo.
Nimam toliko časa, da bi lahko veliko hvalil tisto kar je dobro, skušam predvsem reševati probleme, ki se pojavljajo. Upam, da bo kdaj drugače. Naj povem, da do meni ni prišel noben oblikovan pritisk. In tudi če bi, ga ne bi upošteval! Tako se v celoti strinjam za vami, da so takšni intervjuji dokaz avtonomnega delovanja RTV Slovenija.
Mislim, da v vašem primeru ne gre za isto, kot je šlo v primeru Carlove, kjer se je šlo na mešanje osebnih zadev kot osnov za napad nanjo (tu gre za odgovor na očitek dr Možine, da mu nismo izrazili podore ob napadih nanj s strani Mladine op. IK). Če boste kadarkoli začutili potrebo po zaščiti, bomo zadevo pogledali in zagotovo ustrezno ukrepali. Verjame tudi, da se vam ne bo potrebno braniti pred lastno hišo. Če pa se bo potrebno braniti pred neupravičenimi napadi posameznikov iz lastne hiše, se vam bom pridružil.
Vedno sem pripravljen tudi na kakšen pogovor.«
Upam, da si bodo lahko bralci sami ustvarili sliko mojega odnosa do ekonomista Pezdirja in do dr. Možine, kar je še posebej pomembno zaradi aktualnih zadev in raznih zapisov v medijih. Prav tako lahko ocenijo upravičenost njegovega zmerjanja mene osebno. Naj ponovim, gre za dopis 9. septembra lanskega leta!
S spoštovanjem!
Generalni direktor RTV Slovenija
Igor Kadunc