Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v desetih letih obravnaval 1100 kaznivih dejanj, na tožilstva so vložili 796 kazenskih ovadb zaradi kaznivih dejanj, s katerimi je bila pridobljena protipravna premoženjska korist v višini 1,048 milijarde evrov.
Muženič takratno odločitev za ustanovitev urada ocenjuje kot vizionarsko. "Že deset let nazaj je nekdo zaznal, da bo nekaj treba spremeniti," je izpostavil v pogovoru za STA.
Po Muženičevih besedah NPU kot operativna enota kriminalistične policije na državnem nivoju lahko odreagira kadarkoli in kjerkoli, z vsemi resursi. Trenutno je v uradu zaposlenih 58 polno operativnih preiskovalcev. V policiji si želijo urad kadrovsko še okrepiti, predvsem z operativnimi analitiki in računalniškimi forenziki. Težijo k udejanjanju kariernega sistema, torej k zaposlovanju izkušenih kriminalistov s posebnimi znanji.
Storilci kaznivih dejanj namreč za svoje posle izkoriščajo poleg globalizacije tudi nove tehnologije. Uporabljajo virtualne valute, najnaprednejše telefone in drugo tehnologijo, drogo po morju prevažajo celo s podmornicami. Vedno so v koraku s tehnološkim napredkom, da bi prikrili svoje delovanje, je opozoril Muženič. Zato meni, da tudi sistem nadzora in pregona ne more vztrajati pri načinu dela izpred 50 let.
Zaveda se, da zgolj s plačo ne bi prepričali strokovnjakov, da se namesto v gospodarstvu zaposlijo na NPU. "Ljudje, ki pridejo k nam, si želijo preiskovati kazniva dejanja in narediti nekaj dobrega," je dodal nekdanji kriminalist, ki priznava, da tudi sam kdaj pogreša delo na terenu.
Tako imajo v svojih vrstah na primer pooblaščenega revizorja ali strokovnjaka za bančništvo, ki bi v zasebnem sektorju gotovo zaslužila več. "A jima je to delo izziv, v tem sta našla svoje poslanstvo. Taki ljudje so tudi najboljši kriminalisti. Oni ne hodijo v službo za osem ur, ampak pridejo nekaj narediti," je poudaril.
Dotaknil se je dolgotrajnosti preiskovalnih in sodnih postopkov v Sloveniji in se vprašal, ali je kazenska sankcija sploh še učinkovita, če do obsodbe pride več let po odkritju kaznivega dejanja. V Sloveniji je taka zakonodaja, kot je, in mi jo moramo spoštovati, je dodal.
Kot dober primer hitrega pregona gospodarskega kriminala pa je izpostavil Italijo. "Se spomnite primera Parmalat? Od zaznave kaznivih dejanj - šlo je za oškodovanje delničarjev, prirejanje bilanc in druga dejanja - do obsodbe na prvi stopnji so pretekla štiri leta. Pri nas pa smo nedavno nepravnomočno sodbo v bančni zadevi dočakali sedem let po vložitvi ovadbe," je izpostavil.
Kritičen je tudi do slovenskega sistema zavarovanja in zaplembe premoženja. In tudi na tem področju je kot dober zgled izpostavil zahodno sosedo. NPU je na primer lani v več zadevah predlagal ukrep začasnega zavarovanja protipravno pridobljene premoženjske koristi v skupni višini 115 milijonov evrov. Pri sosedih na primer zaseženo vozilo dajo v uporabo javnim službam, naj bo to policija ali pa center za socialno delo, da lahko koristi družbi. Pri nas je zaseženo vozilo shranjeno, dokler niso končani vsi postopki, je pojasnil.
Opozoril je tudi na zgrešeno in napačno dojemanje v družbi, da je nekdo, pri komur opravljajo hišne preiskave, gotovo kriv. Zato tudi ni zagovornik opravljanja hišnih preiskav ob prisotnosti medijev.
"Res pa, da smo, ko gremo v hišno preiskavo, skoraj prepričani, da je preiskovani tudi storilec kaznivega dejanja. Tudi ko spišemo ovadbo, utemeljimo, zakaj menimo, da je osumljeni res storil kaznivo dejanje. A zadnjo besedo ima sodišče, ki presodi, ali so zbrani dokazi in naše utemeljitve dovolj konsistentni, da se krivda potrdi," je pojasnil prvi mož NPU.
Urad svoj fokus dodatno usmerja tudi v področje pranja denarja in korupcijskih kaznivih dejanj, na katera Slovenija ni imuna. "Nimamo velikih mednarodnih korporacij, profesionalnih pralcev denarja kot v tujini. Vse poteka v nekem manjšem obsegu, vendar pa se za naše razmere tudi ta manjši obseg občuti," je ocenil. Pri tem je zagotovil, da tudi če se o tem v javnosti ne govori, je policija aktivna in na tem dela.
Izpostavil je še, da je slovenski sistem preventive pred pranjem denarja precej robusten, zakonodaja je usklajena z zakonodajo EU, finančne institucije pa imajo dobre sisteme zaznavanja odklonskih ravnanj. Vendar o pranju denarja lahko govorimo le, če je bilo pred tem storjeno kaznivo dejanje in so bila sredstva, ki izvirajo iz njega, kasneje "oprana" skozi finančni sistem.
Veliki javni investicijski projekti so v družbi pogosto deležni vnaprejšnjih pričakovanj, da bo prišlo do korupcije in prisvajanja javnega denarja. Po Muženičevih besedah je spremljanje dogajanja na področju vseh projektov, ki so financirani iz državnega proračuna, še ena od strateških usmeritev NPU.
Na področju javnih razpisov je pomembna predvsem preventiva. "Postopki morajo biti izpeljani transparentno in na način, da se pravočasno zazna anomalije in se obvesti pristojne. To je naloga tistih, ki vodijo javne razpise, in učinkovite zakonodaje, ki se nanaša nanje," je še opomnil.