Plut: Leben me je poklical, a ko sem prebral njegov program, ga nisem mogel podpreti

Ustanovitelj stranke Z.DEJ! Jure Leben poudarja, da morajo biti okoljske zahteve podkrepljene s konstantnim gospodarskim razvojem. Ga to razlikuje od trenda evropskih zelenih strank?

Zeleni v Avstriji in Nemčiji povezujejo razvoj in varovanje okolja – vendar ne na star način. Gospod Leben res izhaja iz rasti BDP. Tudi sodobne zelene stranke v Evropi stavijo na povečevanje življenjskega standarda, a tudi na bistveno zmanjšanje porabe naravnih virov in onesnaževanja. Podjetništvo pojmujejo z močnim zelenim odtenkom. Ne verjamejo v tradicionalno tezo, da je za rast BDP potrebna večja poraba naravnih virov. Zavzemajo se za rabo obnovljivih virov energije.

Zelena stranka Jureta Lebna bi lahko dobila določeno podporo volivcev, vendar je ne vidim kot klasične zelene stranke. Preveč poudarja iskanje kompromisa med varovanjem okolja in gospodarsko rastjo; pojmuje jo še zelo tradicionalno.

Zeleni so navadno najmanj nenaklonjeni nadaljnji rabi jedrske energije. Leben Jedrski elektrarni Krško 2 ne nasprotuje.

Avstrijski in nemški zeleni denimo podpirajo energetsko politiko kanclerke Merklove, to je zaprtje jedrskih elektrarn, opuščanje fosilnih goriv in – tudi jaz se zavedam tveganja – usmeritev k obnovljivim virom energije. Zagovarjajo torej radikalen energetski prehod; ne gre jim za nadomeščanje emisije toplogrednih plinov s porastom nič manj problematičnih radioaktivnih odpadkov. Še stotine let bodo bremenili generacije, ki ne bodo uporabljale električne energije.

Kot je videti, bo Leben težko privabil zelene aktiviste, njihove civilnodružbene ustanove in iniciative?

Najbrž res, z nekaterimi od teh sem se pogovarjal. Gospod Leben me je poklical, pogovarjala sva se, a ko sem prebral programska izhodišča njegove stranke, jih nisem mogel podpreti. To ni evropska klasična zelena politika.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je med obravnavo zakona o vodah izjavil, da bolj verjame županom kot strokovnjakom.

Kar razočaran sem bil zaradi tega njegovega pojasnila, zakaj nasprotuje vetu na zakon o vodah. Ne gre za to, komu verjamemo, preprosto smiselno je upoštevati stroko, ki pa se je jasno opredelila proti zakonu. Tudi če se s strokovnjaki ne strinja, je temu nepotrebno dajati lokalistično-politični prizvok. To ni v duhu poslanstva državnega sveta. Glede regionalizacije in uvedbe pokrajin z državnim svetom dobro sodelujem, imamo podobna stališča, o zakonu o pitni vodi pa je moje mnenje drugačno.

Okoljski minister Andrej Vizjak kaže veliko energijo v spopadu za ta zakon.

Imam ga za politika, ki se zna pogovarjati, zato me čudi, zakaj se ni bolj povezal s stroko in nevladnimi organizacijami. Škoda je, da si je s tem nakopal pomembnega nasprotnika.

Pred leti ste bili kandidat Združene levice na evropskih volitvah. Kako gledate na zeleno komponento Levice?

Gledano brez ideoloških očal je Levica med parlamentarnimi strankami še najbolj zeleno obarvana. Očitno pa ta del volivcev, ki prisega na bolj poudarjeno zeleno politiko, v njej ne vidi stranke, ki bi nosila zeleno zastavo.

Kdo je »najmočnejši« na okoljevarstvenem prizorišču?

Med najbolj dejavnimi civilnodružbenimi organizacijami bi izpostavil Eko krog, Umanotero (Slovensko fundacija za trajnostni razvoj, op. a.) in Ekologe brez meja, med radikalnejša gibanja pa Mlade za podnebno pravičnost. Njihov program mi je še najbližje. Stvari postavljajo tako, kot mislim, da je prav. Seveda to še ne pomeni, da je res tako prav. (smeh) Najbrž tudi vi razmišljate podobno.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24