"Seveda me je bilo strah. Na tako veliki napravi nisem skakal že dolgo. Posebej hudo je bilo v soboto, ko se ni nič videlo," je občutke pred skokom opisal Peterka, ki je v nedeljo na veliki napravi s kritično točko 139 metrov pristal pri 112 metrih.
V nedeljo je Zavod Planica uradno odprl srednjo in veliko napravo v dolini pod Poncami, a Peterka je skakalnico preizkusil tudi že v soboto. "V soboto je bilo posebej napeto. Nič se ni videlo in ničesar nismo vedeli. Morali smo se odločiti, s katerega naleta bomo preizkusili napravo, nismo vedeli, kako daleč bo šlo."
V nedeljo so bili občutki boljši, veliko pa tudi zadovoljstvo po skoku: "Res super. To so dolgo pričakovani objekti, lepi, moderni, po pravilih... Tudi odprtje je bilo takšno, kot se spodobi, prišlo je veliko ljudi." Ob več kot 7000 gledalcih se je Peterka tudi nehote spomnil svojega boja z Noriakijem Kasaijem, rekorderjem stare naprave z 147,5 metra, ko sta se marca 1998 na napravi, ki sta jo skonstruirala Ivan Rožman in Stanko Bloudek, boril za skupno zmago v svetovnem pokalu.
"Prisotni so bili mešani občutki. Vesel sem nove naprave, številnih navijačev in priložnost, da tukaj lahko skočim. Obenem pa vem, da tako ne bo nikoli več, vsaj ne na tem področju," je še povedal Kranjčan, ki zdaj dela z žensko reprezentanco, o svojih skokih na večji in manjši napravi pa dodal: "Obe skakalnici sta narejeni dobro, to zdaj lahko rečem, čeprav nisem vajen modernih profilov. Tukaj se leti visoko, pa tudi v zraku bo treba biti zelo dober za dolge skoke. Sam sem bil bolj zadovoljen z drugim skokom."
Peterka je tudi eden redkih skakalcev, ki je nastopil na stari Bloudkovi velikanki, ki se je zrušila pred 11 leti. "Stara je bila super, a jo z novo težko primerjam, saj ne skačem več tako pravilno in tako dobro kot takrat." A so polni hvale na račun skakalnice vsi najboljši Slovenci na čelu s svetovnim prvakom v poletih Robijem Kranjcem in prvim državnim prvakom na novi velikanki Jurijem Tepešem, ki je s 133 metrov dolgim skokom tudi novi rekorder. Po mnenju mnogih je primerna tudi za učenje poletov.
Slovenija je na skakalnico čakala več kot desetletje in tudi pri tem projektu so bile ne glede na vse govore o nacionalnem ponosu in pomenu skakalnic prisotne zamude glede na prvotne načrte. "Čakali smo jo predolgo, a boljše zdaj, kot nikoli. To je zdaj res lepo in dobro narejeno, zato tukaj pričakujem tudi več tekem najvišjega ranga. Pomembno je tudi, da so slovenski skakalci končno doma dobili pravi center za trening." Kot pravi, bo na tej skakalnici morda skočil še kdaj za 'gušt', sicer pa le še na manjših napravah na veteranskih tekmah.
A srednja in velika skakalnica na mestu stare Bloudkove velikanke, ki se je v svetovno zgodovino vpisala leta 1936, ko je Sepp Bradl na njej kot prvi človek preletel 100 metrov, je le del novega nordijskega panožnega centra Planica. Tam bo do leta 2014 zraslo kar devet skakalnih naprav. Predvidena je tudi prenova letalnice in v Planici ne skrivajo, da si na novi napravi želijo vrnitev rekorda v smučarskih poletih, ki ga ima zdaj norveški Vikersund, cilj Smučarske zveze Slovenije pa ostaja tudi organizacija svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah.