Pater Knavs: Kristus si ne želi intervjuja z Janezom Janšo v Družini

Kako sta prišla do te nenavadne želje dveh tretjin Svete Trojice in na kakšen komunikacijski način, ni znano, dejstvo je, da sta v pismu Andreju Glavanu, začasnemu ljubljanskemu nadškofu in predsedniku Slovenske škofovske konference, ter vsem slovenskim škofom zapisala, da posredujejo pri urednikih Družine, da bi bili bolj modri in previdni, saj bi bil intervju z Janšo izpadel zelo neuravnoteženo.

Bogdan Knavs, frančiškanski duhovnik, ki je pred pol leta na Sveti gori nad Novo Gorico daroval mašo za borčevsko zvezo in njenega tedaj že nekdanjega predsednika Janeza Stanovnika, in Celjan Karel Gržan, magister teologije in doktor znanosti s področja literarnih ved, sta sicer prepričana, da slovenska Cerkev »ni obglavljena« ter da jo še vedno vodita Kristus in njegov Duh. Da pa bi bilo narobe, da bi bil v praznični številki družine ekskluzivni intervju z Janezom Janšo, kot je to razvidno iz Kažipota, priloge Družine.

»Takšen intervju bo sam po sebi sprožil domnevo, da katoliški tisk, z njim pa tudi katoliški škofje v Sloveniji, podpirate neko določeno stranko,« opozarjata duhovnika, kar se jima zdi »ne le nespametno, pač pa tudi nedopustno«. Ker vesta, da ju v Družini pač ne bodo poslušali, se zatečeta k preverjeni komunistični metodi. Vplivati in pritiskati na uredniško politiko z drugimi sredstvi (beri: z vodstvom Cerkve). Celo več. Ne ustavita se samo pri Družini, ampak želita, da bi vodstvo Cerkve dirigiralo po njunem nareku tudi druge katoliške medije: »Meniva, da je še čas, da posredujete in da zahtevate od uredništva Družine in od ostalih medijev večjo zadržanost, previdnost in modrost pri neposrednem ali (tokrat) posrednem vstopanju v strankarske politične debate.«

Seveda, tudi po njuno je v Sloveniji za vse slabo kriv Janez Janša. Tega ne napišeta naravnost, ampak med vrsticami. Intervju bi bil lahko razumljen, kot da Cerkev javno podpira eno politično stran, ki poglablja razdeljenost in polarizira svet, kar je bilo preteklosti in je v sedanjosti za Slovenijo še posebej boleče. Da bi zadevo podkrepila, v nadaljevanju uporabita kar celo Sveto Trojico in osnovno poslanstvo krščanstva. To pa je, da Jezus duhovnike pošilja k vsem, ne samo k enim. Zato je v tem hipu najbrž izredna priložnost, da je škofje po Knavsovo in Gržanovo izkažejo s tem, da preprečijo intervju. Če pa že to ne morejo (priznavata, da je v verskem tisku lahko tudi politika), naj bo vsaj uravnoteženo. »Dvomiva, da bo Družina predstavila stališča prvakov vseh ostalih političnih strank, ki se bodo s svojimi listami potegovale za vstop v evropski parlament,« razširita svoje razmišljanje še na predvolilno evropsko kampanjo. Cerkev mora namreč delovati v imenu Svete Trojice, ki je božji delček. Zagotoviti mora prisotnost Tretjega, ki povezuje v dobrem za skupni javni blagor. Skratka, Družina mora biti politično uravnotežena, Cerkev pa naj bi si s tem povrnila ugled.

Pri argumentih duhovnika sedaj sestopita na Zemljo in opozorita škofe, da so take tudi smernice drugega vatikanskega koncila in sedanjega papeža Frančiška. Na ta način lahko pri ljudeh samo pridobijo. »Zato naj bo tudi v praksi vidno načelo iz Kanoničnega prava, da Katoliške stranke enostavno ni,« pišeta Knavs in Gržan. Torej, če je ni, katoliški tisk ne more pisati samo o vrednotah ene politične stranke, ampak tudi o drugih.

»Združena z Vami v molitvi in v upanju za prihodnost slovenske Cerkve, naše mlade slovenske države in Evropske unije Vas iskreno pozdravljava,« zaključita pismo Bogdan Knavs in Karel Gržan.