Papež z velikim priznanjem za slovenskega nadškofa

Jurkovič je stalni opazovalec pri več organizacijah v Ženevi zadnjih pet let, v letih pred tem pa je med drugim služboval kot apostolski nuncij v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji.

Leta 1952 rojeni Jurkovič je bil v duhovnika posvečen leta 1977. Po končanem študiju teologije v Ljubljani je leta 1988 iz kanonskega prava doktoriral na papeški lateranski univerzi v Rimu.

Leta 2019 je Jurkovič, ki bo 10. junija dopolnil 69 let, prejel naziv častni senator ljubljanske univerze.

Delo prvega sekretarja apostolske nunciature v Ottawi sicer prav tako zaseda slovenski duhovnik Matjaž Roter.

Ta je za Radio Ognjišče povedal, da je imenovanje Jurkoviča presenečenje, saj ni v navadi Svetega sedeža, da bi imenoval na nunciaturo ljudi iste narodnosti. "Velik privilegij je, da se bo na hodnikih apostolske nunciature v Ottawi slišalo ne le angleško, francosko, italijansko in špansko, ampak tudi slovensko," je dejal.

Med glavnimi nalogami, ki čakajo Jurkoviča na novem položaju, bo po besedah Roterja nadaljnje utrjevanje bilateralnih odnosov med Svetim sedežem in Kanado ter zapolnjevanje škofovskih mest.

Med odprta vprašanja, s katerimi se bo moral ukvarjati Jurkovič, je navedel tudi "vprašanje boleče kanadske zgodovine, kar se tiče rezidencialnih šol". Prav te dni je več strokovnjakov Združenih narodov za človekove pravice pozvalo Kanado in katoliško cerkev, naj temeljito preučita primer posmrtnih ostankov 215 otrok, ki so jih prejšnji mesec odkrili na zemljišču nekdanjega internata za asimilacijo staroselcev. S temi internati je v imenu kanadske vlade od leta 1890 do 1969 upravljala katoliška cerkev.

Pred nekaj več kot letom dni je papež še enega slovenskega duhovnika, Mitjo Leskovarja imenoval za apostolskega nuncija v Iraku.