Pahor: Zdi se mi, da mi je predsedniška funkcija pisana na kožo

"Že pristanek na to, da smo se pripravljeni pogovarjati o implementaciji sporazuma z novo dvostransko pogodbo, bi pomenil, da je pravna vrednost razsodbe bistveno oslabljena," je dejal za STA.

Pahor je med razlogi, zakaj z "veliko zadržanostjo ali izrecnim odklonilnim stališčem" gleda na hrvaški poskus vnovičnega dvostranskega reševanja mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, izpostavil, da smo to vprašanje enkrat dvostransko že rešili, in sicer z mednarodno pogodbo, sporazumom o arbitraži, ki smo ga sklenili ob navzočnosti EU.

"Z odločitvijo hrvaških oblasti, da ne spoštujejo arbitražnega sporazuma, se je porušilo zaupanje v spoštovanje obveznosti," je dejal. Tudi če bi nov dvostranski sporazum potrdili vladi in parlamenta obeh držav z ratifikacijo, se sproža vprašanje, ali se bo odločitev glede na izkušnje z drugimi dvostranskimi sporazumi spoštovala.

Po njegovih besedah ne moremo mimo tega, da se najnovejši poskusi Zagreba "vidijo kot reševanje obraza Hrvaške". "Nimam nič proti, da Slovenija do neke mere izkaže razumevanje za to, a ni treba, da gre pri tem tako daleč, da bi šla do podpisa bilateralne pogodbe," je ocenil. Sam sicer še vedno zagovarja dialog med državama, ne le pri javni diplomaciji, ampak tudi pri diskretnih pogovorih, ki so nujni.

"Menim, da je treba iti v Zagreb, ne zato, ker bi s tem Slovenija izkazovala šibkost, ampak ker bi pokazala moč," je dejal in dodal, da dlje, ko bomo zdržali v vlogi konstruktivnega sogovornika, ki zagovarja dialog, dlje bomo obdržali podporo mednarodne skupnosti.

Na vprašanje, kako dolgo bo trajala uveljavitev sporazuma, je dejal, da tega ne ve. "Vem pa, da se bo to zgodilo, ko bosta imeli državi prijateljske odnose. Misliti, da se bo sporazum implementiral, ko bosta imeli zaostrene odnose, je nedržavniško in je slepa vera," je dejal in izrazil prepričanje, da meje ni mogoče uveljaviti s silo. Po Pahorjevih besedah je treba zgraditi vnovično zaupanje med državama.

Kot je dejal, dejstvo, da imamo zaplet s Hrvaško, ovira državi tudi pri tem, da bi kot članici EU in Nata skupaj naredili več za stabilnost razmer v BiH. Ob tem je opozoril na spremenjena tveganja na Zahodnem Balkanu, zlasti na elemente islamskega radikalizma. Hkrati je politična volja EU za širitev na to območje šibkejša, posledično pa je "zainteresiranost držav, da rešujejo medsebojne odnose, tudi mejna vprašanja, pa tudi da vodijo malo bolj ambiciozne reforme, malce zastala in to se zdaj čuti".

Po njegovih ocenah Bruselj proces širitve na ta del Evrope razume preveč tehnično in premalo politično. Obenem pa je prepričan, da je absorbcijska sposobnost EU za vključitev celotnega Zahodnega Balkana v EU dovolj velika. "V primerjavi s pogajanji, ki nas čakajo z Ukrajino in Turčijo, so to povsem druge dimenzije, pa tudi združljivost vrednostnih sistemov, tradicije, geopolitike je tukaj pisana na kožo tem državam," je dejal.

Slovenija sicer neposredno vojaško ni ogrožena, kljub temu pa Pahor meni, da nov faktor tveganja, ki ga prinaša terorizem, sam po sebi pomeni potrebo po spremembi funkcije, strukture in sposobnosti obveščevalnih služb. "Od njih se veliko pričakuje, moja izkušnja pa je, da nisem prepričan, da razpolagajo s toliko pristojnostmi in sposobnostjo, da bi izpolnili ta pričakovanja," je dejal.

Predsednik tako pričakuje "celovito vizijo novega koncepta zagotovitve varnosti skozi modernizacijo nacionalnega sistema varnosti". "Tega celovitega pristopa se še nismo lotili, mislim pa, da razmere kličejo po tem," je dejal. Ob tem je opozoril na nujnost transparentnosti pri nakupih vojaške opreme ter političnega in strokovnega konsenza o tem, katere segmente vojske krepiti za soočanje z aktualnimi varnostnimi tveganji.

Položaj predsednika kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil se mu zdi sicer problematičen, ker z izjemo sprejetja letnega poročila in imenovanja generalov nima drugih pristojnosti, medtem ko javnost od njega veliko pričakuje. Pri zagotavljanju varnosti, ki je človekova pravica, je dejal, da je treba postaviti ravnotežje z drugimi pravicami ljudi, pri čemer pa je varnost ena tistih stvari, kjer ima "država skorajda ultimativno dolžnost", da jo zagotavlja.

Spregovoril je tudi o prihodnosti EU. Po Pahorjevem mnenju je govor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o stanju v EU presegel njegova pričakovanja. "Upal sem, da se bo to zgodilo," je dejal Pahor in kot zelo pomemben del govora označil okno priložnosti, ki ga je, tako Pahor, treba izkoristiti zdaj.

Tudi glede na izide zadnjih volitev v nekaterih evropskih državah je predsednik mnenja, da je zmagal proevropski tok. "S tem je zdaj dana možnost, da se zgodi celo nekaj, česar nihče na visoki politični ravni pred enim letom ne bi niti rekel - da so torej možne celo institucionalne spremembe," je prepričan. Te so sicer možne že na temelju lizbonske pogodbe, vendar je Juncker po Pahorjevih besedah dal vedeti, da ne izključuje možnosti tistega, o čemer govori tudi ljubljanska pobuda.

Pahor je prepričan, da bo po nemških volitvah prišlo do nemško-francoske pobude za poglobitev sodelovanja v EU, ki bo prinesla nadaljevanje zamisli o Evropi različnih hitrosti. S tem pa tudi odgovorno nalogo za slovensko politiko glede umestitve Slovenije, je dejal. Zaenkrat je Slovenija v prvi skupini, a zlasti "diskusija o migracijah je malce omajala naše konsenzualno prepričanje, da moramo biti v tej skupini, in začelo se je malo spogledovanja z višegrajsko skupino," je spomnil.

"Ni dvoma, da migracijska nepolitika zdaj hromi Evropsko unijo," je dejal, "a ne vidim druge možnosti, kot da pride do politične odločitve za zares strog nadzor zunanjih meja." Pahor je tudi trdno prepričan, da mora sistem kvot glede porazdelitve migrantov med državami članicami EU ostati. "Brez njega ni poštene rešitve, to je element solidarnosti," je povedal.

V tem smislu po njegovem mnenju izid nemških volitev ni nepomemben. Tudi sam, kot je dejal, ni bil največji navdušenec nad politiko dobrodošlice do migrantov kanclerke Angele Merkel, ker "ni bila dogovorjena z nami, šla pa je čez naše ozemlje, kar ni bilo fer". A je bil po njegovih besedah med redkimi evropskimi politiki, ki so se načelno postavili zanjo. Pahor je izpostavil razliko med azilanti in migranti, ki sanjajo "ne več ameriški, ampak evropski sen, utemeljen na tem, da se zanesemo eden na drugega".

Slovenija ima po Pahorjevih besedah kot ena redkih držav dobre odnose tako z ZDA, Rusijo kot muslimanskim svetom. Slovenija ponuja spoštovanje, zlasti ko gre za zmerni muslimanski svet, je iskren sogovornik, ki pa zna povedati tudi grenke stvari, je dejal Pahor.

Kot prijatelj Rusije si želi tradicionalno dobrih odnosov med državama, obenem pa tudi, da "naši baltski prijatelji ne bi imeli strahu pred rusko nevarnostjo". Omenil je svoj obisk v Turčiji decembra lani, kjer je v pogovorih s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom izpostavil, naj v ukrepih proti domnevnim akterjem državnega udara ne prestopi točke brez povratka, ko sprava in normalno življenje ne bosta več mogoča. "Mislim, da smo zelo blizu tej točki, kakšen bi rekel, da smo morda že čez, in to me kot prijatelja Turčije skrbi," je dejal in kot dodatno skrb izpostavil vse večje umeščanje Turčije v os Moskva-Ankara-Teheran.

"Žal mi je, da je nezaupanje do Rusije, ki je bilo proizvedeno tudi z domnevnim vpletanjem v volitve v ZDA, ogrozilo vnovičen poskus zagona rusko-ameriških odnosov," je dejal. Umanjkalo je tisto, kar je svet pričakoval, in sicer da bo v prvi polovici leta prišlo do srečanja predsednikov in do dogovorov, ki bodo prinesli mir v Sirijo, umiritev odnosov med Zahodom in Turčijo, je dejal.

Slovenija gospodarsko okreva, priznava Pahor, ki pa si želi, da bi bilo to trajnejše. Spomnil je na svojo izjavo o strahu, da se bomo ob gospodarski rasti prehitro zadovoljili s premalo. Med potrebnimi spremembami je izpostavil posodobitev poslovnega okolja, več pozornosti izobraževanju in znanosti, pomoč države pri tujih investicijah, več socialne varnosti, notranjo kohezivnost, posodobitev sistema nacionalne varnosti, pa tudi ohranitev in krepitev prijateljskih stikov po svetu. Med velikimi sistemi se mu zdi zdravstvo najbolj zaskrbljujoče. "Vsi deležniki so nezadovoljni, treba je ohraniti sistem solidarnosti kot osnovo sistema, vendar mora biti ta konkurenčen," je dejal.

Na vprašanje glede njegovega truda za spoštovanje različnosti in strpnosti med ljudmi je dejal: "Če ne bi ocenil, da so ljudje dozoreli za nekatere spravne korake, jih ne bi tako ognjevito zagovarjal. Politika se je bolj ustrašila teh korakov kot ljudje."

Pahor ob skorajšnjem vstopu v tekmo za nov predsedniški mandat pravi, da mu energijo dajejo ljudje. "Zdaj se ne bi potegoval za nobeno politično funkcijo, razen za to. Zdi se mi, da mi je to pisano na kožo, tako značajsko kot politično. Imam občutek, da to, kar sem naredil, ni ostalo neopaženo in to mi daje veliko zadoščenje in neko strast."