Pahor o stanju Slovenske vojske: V varnost je treba vlagati, treba je okrepiti financiranje SV

Kot je predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil pojasnil v mnenju na zahtevo DZ, ki ga je predstavil na današnji izredni seji o stanju v Slovenski vojski, Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena in upravičeno velja za varno državo, toda mednarodno okolje je postalo bistveno bolj nepredvidljivo in manj stabilno. "Varnost je postala manj zanesljiva, zato je treba v varnost več vlagati," je poudaril in spomnil, da je oceno o potrebnosti posodobitve celotnega sistema nacionalne varnosti v DZ predstavil že v svojem mnenju maja 2016.

Tokrat pa Pahor predlaga vladi in DZ sprejetje zakona o sistemskem dolgoročnem financiranju nacionalne varnosti. Razume, da tako zahtevnega zakona ni mogoče pripraviti in sprejeti v tem sklicu DZ, bi pa v tem času lahko morda vendarle sprejeli dva zakona. Gre za zakon o obrambi in zakon o službi v Slovenski vojski, ki sta v parlamentarnem postopku, oba bi po predsednikovem mnenju koristila potrebam vojske.

Po njegovih besedah potrebujemo politično soglasje o varnostnih tveganjih, posodobitvi in finančnih vlaganjih v nacionalno varnost. Zagotavljanje nacionalne varnosti v zdajšnjih razmerah po Pahorjevem prepričanju ni več zadeva posameznih ministrstev ali služb, ampak zahteva skupen ter celovit pristop. "Zaradi spremenjenih dejavnikov tveganja, demografskih sprememb, sprememb na trgu dela in finančnih omejitev je treba preseči tekmovanje posameznih vladnih resorjev glede kadrov in financ ter zagotoviti usklajeno skupno določanje prednostnih nalog in s tem vzdržno finančno podporo," je poudaril.

Slovenija za vse institucije nacionalne varnostni skupaj namenja 1,8 odstotka BDP, po Pahorjevem mnenju pa bi lahko v naslednjih desetih letih brez hujšega odrekanja za druge potrebe razvoja države za varnost namenili okrog 2,5 odstotka BDP.

Glede mnenja o stanju pripravljenosti Slovenske vojske, ki ga je DZ zahteval, je Pahor dejal, da bo letno poročilo Generalštaba Slovenske vojske in obrambne ministrice Andreje Katič o tem prejel konec meseca in da ne pričakuje bistvenih razlik od lanskega poročila.

Od oblikovanja Slovenske vojske se po Pahorjevih navedbah ves čas na različne načine, posredno ali neposredno, ponavlja vprašanje, ali vojsko zares potrebujemo, sčasoma pa je "prevladalo nekakšno razdvojeno razpoloženje, da vojsko sicer potrebujemo, vendar ni življenjskega pomena". "To nas je privedlo v razmere, ko imamo poklicno vojsko, vendar je nepripravljena za delovanje v vojnih razmerah," je dejal.

Pahor je prepričan, da vojsko potrebujemo, toda da je ta smiselna le, če je delujoča, saj v nasprotnem primeru predstavlja le strošek države.

Omenil je, da so sredstva za obrambo v času krize znižale tri vlade zapored, tudi njegova. Toda v tem času je prišlo do novih varnostnih tveganj - med njimi je Pahor omenil denimo hibriden tip vojne in kibernetski napad - zato potrebujemo pametno posodobitev celotnega sistema nacionalne varnosti, je prepričan. Po njegovem mnenju bi bilo koristno tudi, če bi DZ sprejel oceno ogroženosti, kot so to storili v nekaterih Sloveniji primerljivih državah.

Pahor je dejal, da smo v času osamosvajanja pravilno ocenili, da potrebujemo svojo vojsko, pred 15 leti pa, da je za našo varnost nujen vstop v Nato. Danes smo se po njegovih besedah znova znašli v prelomnem času, ko so potrebne dolgoročne in velikopotezne odločitve.

Zaključil je z ugotovitvijo, da smo se glede na izkušnje znali Slovenci o pomembnih vprašanjih, tudi o varnosti, med seboj krepko skregati, vendar smo se uspeli še pravočasno pravilno odločiti, kako naprej. "V prepričanju, da se bomo tudi tokrat in pogovarjali in mestoma prepirali o tem zelo pomembnem vprašanju, kako zagotoviti, da bo Slovenija še naprej tako kot zdaj varna država, se priporočam za sodelovanje," je sklenil nagovor v DZ.

Seja se nadaljuje z dopolnilnimi obrazložitvami predlagateljev seje iz SDS in NSi, v nadaljevanju bo na vrsti tudi razprava poslancev, za katero je predvidenih približno sedem ur.