Pahor: Ne iščem novega mandatarja

Pahor še vedno meni, da predsednik republike ni tisti, ki bi funkcionarje pozival k odstopu ali pa k temu, da na funkciji ostane. Prav tako meni, da predsednik ni tisti, ki je poklican, da bi moral kakšni odločitvi institucije pravne države dati še "piko na i".

Ocenjuje pa, da bi bilo že zaradi izkušnje z njegovo vlado koristno, če bi sedanja vlada dobila legitimacijo v DZ. Tudi zato, da bi lahko mirno prestala kritike za nepopularne odločitve in imela legitimnost za pogajanje s socialnimi partnerji.

Kot je spomnil, po tistem, ko je prva stranka v njegovem mandatu zapustila koalicijo, pa do glasovanja o zaupnici, skoraj noben ukrep ni bil več sprejet. Zato je tudi dejal, da bi bilo v teh časih dobro preveriti zaupanje vlade v parlamentu. "In to bi imelo koristne učinke za vlado, za DZ, za zaupanje ljudi v politiko," pravi predsednik.

Kot je pojasnil, bi vlada tako lahko tudi ugotovila, ali ima potrebno podporo za sprejemanje ukrepov v DZ. Če ni trdnega dogovora, da bodo dobile podporo, je navadno ne, opozarja in dodaja, da se takrat politična negotovost začne sprevračati v prve znake politične krize.

Toda Pahor ob vsem tem izpostavlja, da v skladu s pravnim redom o zaupnici odloča le predsednik vlade. Poudaril pa je, da je bila njegova izkušnja kot predsednika vlade v tej luči slaba, saj se ni dalo upravljati države z manjšinsko vlado. Ob tem se strinja, da bi bilo ironično, če bi vlada, "ki je v zadnjih mesecih pokazala sposobnost, da sprejme nekatere ukrepe, ki so začeli izboljševati gospodarski, finančni in deloma socialni položaj, utone v situaciji, ko zaradi nepodpore v DZ ne more več sprejemati enako koristnih odločitev". "To bi bilo škoda," je ocenil.

Pahor je zagotovil, da bo kot predsednik republike sodeloval s to vlado in katerokoli drugo, ki jo bo imenoval DZ. Pri tem je pojasnil, da kot predsednik republike ne išče mandatarja. Tisti, ki meni, da bi lahko to delo dobro opravil, pa bo sam moral poiskati potrebno podporo v DZ, je dejal.

Spomnil je, da nas čaka nekaj odločitev, ki bodo terjale dvotretjinsko večino v DZ. Nekatere zadevajo samo slovenski pravni red, pri čemer izpostavlja tudi spremembe referendumske ureditve, nekatere pa izhajajo iz dogovorov v mednarodni skupnosti.

Pahor je poudaril, da časa ni veliko in da razmere kličejo po dogovoru. Na vprašanje, komu bi ta koristil, pa odgovarja, da bi koristil tej državi in vsem njenim ljudem, v imenu katerih so bili izvoljeni na odgovorne položaje.

V politični negotovosti namreč po njegovih besedah ne gre več za to, da bi bil morebiten dosežen dogovor o skupnem nastopu za reševanje krize "dodana vrednost", ampak je elementaren pogoj za delovanje države. Če lahko verjame, da je tak dogovor mogoč, pravi, da vidi luč na koncu tunela ne le glede izhoda iz sedanje politične situacije, temveč tudi glede individualne pogovore z voditelji strank.

Pahor je na novinarski konferenci izpostavil potrebo po ohranjanju velike stopnje strpnosti in spoštljivosti do institucij pravne države. "V nastalih razmerah strpnost ni vse, a bomo brez nje opeharjeni za vse, ker ne bo mogoče doseči ničesar," opozarja Pahor.

Po njegovem mnenju se že opazi zniževanje ravni politične olike v nastopih najbolj odgovornih v politiki in lahko se zgodi, da "bomo iz situacije, v kateri bo prišlo do padanja ravni politične olike in omike, stopili na nevarno polje povečane nestrpnosti, od tam do sovražnega govora, do nasilja pa je samo korak".

Državljane je zato pozval, naj bomo skupaj zelo pozorni na vsako besedo, ki bi bila za kogar koli žaljiva ali nespoštljiva. Slovenija je po njegovem mnenju varna in svobodna država, v kateri vsakdo sme govoriti kar misli, vendar to mora storiti na način "ki ne posega v svobodo drugega in za drugega ni žaljiv".

Od politikov in drugih v javnem življenju tako Pahor pričakuje disciplinirano obnašanje, ki bo izpovedalo tako, da ne bo užalilo drugega. To velja, pravi, tudi za odnos do institucij pravne države. Vsakdo ima po njegovih besedah pravico do mnenja o neki odločitvi institucije pravne države, vendar "je ne glede na to dolžan do te institucije ohraniti spoštljiv odnos".