Pahor, nadškofa Stres in Turnšek na umestitveni maši papeža Frančiška

Maša ob ustoličenju novega Petrovega naslednika bo na praznik svetega Jožefa, zavetnika vesoljne Cerkve. Pri obredu, ki se bo začel ob 9.30, bo Frančišek prejel papeški insigniji, palij in ribiški prstan. Palij je velik ovratnik s šestimi križi, ki ga papež nosi ob liturgičnih slavjih. Na ribiškem prstanu pa je podoba svetega Petra, ki lovi ribe.

V Rimu ob tej priložnosti pričakujejo več sto tisoč vernikov. Množica bo lahko mašo spremljala prek ogromnih zaslonov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Italijanska vlada je varnostne ukrepe že okrepila, oblasti v Rimu pa sprejele vrsto ukrepov, da bi lahko obvladali naval vernikov. Na delu bo več tisoč pripadnikov varnostnih sil, ki si bodo prizadevali zagotoviti tudi varnost za številne državne voditelje. Nad Rimom bodo v torek veljale tudi drastične omejitve zračnega prometa, piše avstrijska tiskovna agencija APA.

Svojim argentinskim rojakom je Frančišek sporočil, da ni potrebe, da se odpravijo na "dolgo in drago potovanje v Rim", marveč naj raje denar, ki bi ga namenili temu, dajo v dobrodelne namene.

Kljub temu bo v skladu s pričakovanji v torek v Vatikanu zelo močna zastopanost celotne Latinske Amerike, ki je s Frančiškom dobila prvega papeža. Domovino novega poglavarja Katoliške cerkve bo na slovesnosti zastopala predsednica Cristina Fernandez de Kirchner, tam bosta tudi brazilska predsednica Dilma Rousseff in mehiški predsednik Enrique Pena Nieto.

Že v nedeljo je v Rim prispel ameriški podpredsednik Joe Biden. Na dogodku, za katerega Vatikan ne pošilja vabil in se ga lahko marsikateri pomembnež udeleži nenapovedano, bodi tudi številni voditelji evropskih držav. Med drugim pridejo nemška kanclerka Angela Merkel, španski premier Mariano Rajoy in njegov francoski kolega Jean-Marc Ayrault, Avstrijo bosta predstavljala tako predsednik Heinz Fischer kot zvezni kancler Werner Faymann.

Od predstavnikov Evropske unije bosta papeža na odgovorno pot pospremila predsednik EU Herman Van Rompuy ter predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barosso.

V Vatikanu bo tudi predsednik republike Borut Pahor, ki ima ob robu dogodka v načrtu tudi več dvostranskih srečanj s tujimi državniki, so napovedali v njegovem kabinetu. V imenu Slovenske škofovske konference (SŠK) se bosta slovesne maše udeležila ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK Anton Stres ter mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK Marjan Turnšek.

Udeležbo so napovedali tudi v več evropskih kraljevih družinah. Iz Velike Britanije bo na slovesnost odpotoval prestolonaslednik, princ Charles, iz Španije pa kraljica Sofia in prestolonaslednik princ Filip. Umestitve se bosta udeležila tudi belgijski kralj Albert II. in kraljica Paola v spremstvu premiera Elia Di Rupa.

Eden bolj spornih gostov bo predsednik Zimbabveja Robert Mugabe, za katerega zaradi obtožb o množičnih kršitvah človekovih pravic v njegovi državi velja prepoved potovanja po EU, lahko pa potuje v Vatikan. Tam je bil nazadnje leta 2011 ob beatifikaciji Janeza Pavla II.

Prihod v Vatikan je napovedal tudi tajvanski predsednik Ma Ying-jeou, ki je s tem sprožil jezen odziv Pekinga.

Več kot milijarda katoličanov je 266. papeža dobila minulo sredo, na drugi dan konklava in že v petem krogu glasovanja. Proti pričakovanjem številnih je bil 76-letni argentinski kardinal Jorge Mario Bergoglio, ki pred začetkom volitev ni veljal za favorita, izvoljen na enem najkrajših konklavov v zgodovini.

Poleg tega, da je z njim Cerkev dobila prvega papeža iz Latinske Amerike in prvega Neevropejca po več kot tisoč letih, je Frančišek tudi prvi jezuit, ki je zasedel apostolski sedež. Kot prvi papež v zgodovini si je tudi izbral ime Frančišek, in sicer po Frančišku Asiškem, znanem po svoji preprostosti in ponižnosti. S tem naj bi tudi nakazal vsebino svojega papeževanja.

Cerkev je začela novega voditelja iskati potem, ko je konec februarja s položaja po slabih osmih letih odstopil Benedikt XVI. Kot razlog za to je 85-letni papež navedel s starostjo povezano pešanje moči. Je prvi papež, ki se je odločil za odstop po več kot 600 letih.