Sicer pa je prepričan, da je ustava v zadnjih 25 letih odigrala vlogo, ki jo mora odigrati vsaka ustava.
Jambrek kljub nekaterim nasprotnim prepričanjem meni, da sam sprejem ustave 23. decembra 1991, še ni zagotovil avtomatičnega prehoda iz nekdanjega nedemokratičnega ustavnega sistema v novo ustavnost, ki je temeljila na spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin ter ustavnih načel. Ustava namreč takšnega prehoda niti ni izrecno urejala, pravi.
Pač pa so po njegovem uspešnost nove ustave zagotovili šele nova ustavna in zakonska ureditev ter sodniška zasedba ustavnega sodišča. "To je dejavno uveljavilo svoje pristojnosti in podalo številne konkretne razlage nove ustave," je pred 25-letnico ustave dejal za STA.
Ustavo bi se po besedah Jambreka dalo v marsičem izboljšati, a za to danes ne vidi veliko možnosti. "Politična razprava in dvotretjinsko odločanje v DZ bi bila skoraj gotovo ustavodajno neučinkovita. Poleg tega obstaja realna možnost, da bi bile take, politično uveljavljene rešitve še slabše od zdaj veljavnih," je dejal.
Dopušča pa možnost, da bi dober osnutek napisala "podobno sestavljena strokovna skupina", kakršna je leta 1990 pisala ustavo v Podvinu, in bi delala "intelektualno neodvisno in državotvorno". "Ampak, da bi naši poslanci spoštovali rezultat dela take skupine, je zelo blizu znanstveni fantastiki," zaključuje.
