Reporter je bil vedno moteči faktor – medij, ki si ga politiki niso mogli podrediti, da bi služil njihovim interesom. Pred nami nihče ni bil varen, saj nismo priznavali nedotakljivih. Vlačili so nas po sodiščih, zasliševali po policijskih postajah, proti nam sprožali inšpekcijske postopke … Zoran Janković, Katarina Kresal, Roman Jakič, Janez Zemljarič, Silvo Gorenc in še bi jih lahko našteval so sodno preganjali Reporterjeve novinarje, mučni postopki so se vlekli več let. Počeli so vse, da bi nas utišali, a jim (še) ni uspelo.
Ker ne morejo nadzorovati našega pisanja, ker smo nepredvidljivi, gremo mnogim močno na živce, kar je po svoje dobro. Slabše bi bilo, če bi nas javno hvalili, priporočali naše tekste v branje. Poskušajo nas diskreditirati, pri čemer so se pripravljeni spustiti zelo nizko. Umazati te ne želijo samo kot novinarja, te z lažmi, podtikanji in manipulacijami narediti za neverodostojnega, gredo še korak dlje, na osebni nivo – poskušajo te dobesedno razčlovečiti. Proglasijo te za smet, ki si jo s čevljev obrišejo na predpražniku. Na družbenih omrežjih si dovolijo vse: zmerjajo, pljuvajo, žalijo. Pri Reporterju skorajda ni več novinarja, ki ne bi dobil kepe blata v obraz. Med politiki prednjači sedanji pemier Janša, ki že dolgo ni zadovoljen z našim pisanjem, ki ima za sabo množico privržencev, ki pod pravimi ali lažnimi imeni med sabo tekmujejo, da bi ga prekosili v njegovih pritlehnosti. Zadnja leta jo je najbolj skupil kolega Igor Kršinar. Prilepili so mu vzdevek helex (po imenu Krkinega zdravila, ki je namenjeno zdravljenju tesnobe), zmerjajo ga s psihičnim bolnikom, invalidom, uživalcem trdih drog. Človeška hudobija res ne pozna meja. Pred blatenjem se mora braniti sam, iskati zadoščenje na sodišču, novinarske organizacije in kolegi molčijo.
Verjemite, da ni prijetno vse to leta in leta prenašati. Molče požirati vse pljunke, ki letijo po Reporterju, ter naivno čakati, da bo nevihta mimo. Nekaj časa lahko to ignoriraš, dolgoročno te napadi izčrpavajo, vplivajo na zdravje. To spominja na boj Davida proti Goljatu. Imajo politično moč in denar, posedujejo kapital, za dosego cilja so pripravljeni zlorabiti tudi institucije. V tako političnem pregretem ozračju pred podivjano drhaljo iz družbenih omrežij nisi več varen nikjer. Sledi lahko samo še fizični napad, likvidacija? Na strani napadenega novinarja pa je samo moč besede, da se brani s peresom, s tipkovnico.
Da bi nas diskreditirali, so na nas vseskozi lepili stereotipe. Da smo Janševi, pa od Kresalove, nato od Šarca, nazadnje pa kar od Goloba in Kučana. V resnici pa nismo (bili) od nikogar.
Moč Reporterja je vedno bila v njegovi neodvisnosti, iz česar so se mnogi radi norčevali. Do politikov, levih in desnih, smo imeli vedno distanco. Reporter nikoli ni bil, ni in ne bo strankarsko glasilo. Da bi nas diskreditirali, so na nas vseskozi lepili stereotipe. Da smo Janševi, pa od Kresalove, nato od Šarca, nazadnje pa kar od Goloba in Kučana. V resnici pa nismo (bili) od nikogar. Očitki, da se obračamo po vetru, da smo spremenili uredniško politiko, prihajajo od političnih kameleonov, ki so v svoji dolgoletni karieri večkrat zamenjali ideologijo in se brez sramu sprehodili od skrajne levice do skrajne desnice. Od tistih, ki jim gre močno na živce, da jim nastavljamo ogledalo. Kot medij predvsem zastopamo javni interes, vodilo pri našem delu je vedno bilo nadzorovati nosilce politične in kapitalske moči. Da je novinarstvo samo tisto, kar nam poskušajo zamolčati, vse drugo pa je propaganda, je naš moto. Reporter ni idealen medij, lahko bi bil boljši. Če ne bi bili vplivni in relevantni, če nas ljudje v tako velikem številu vsa ta leta ne bi brali tako v tiskani kot spletni izdaji, se ob nas ne bi kar naprej spotikali.
Čez dober teden bo izšla knjiga z naslovom Ozadje Reporterja in Maga, katere vsebina bo gotovo razburkala slovensko medijsko in politično sceno. Gre za iskreno osebno pričevanje pisca teh vrstic o zakulisju dveh medijskih projektov, ki sta se znašla v primežu politike. Na 388 straneh napetega branja nastopa kar 560 bolj ali manj vplivnih oseb. V zadnjih petindvajsetih letih, ki sem jih preživel v medijih, se je dogajalo marsikaj, kar je ostalo skrito pred javnostjo. Prišel je čas, da se razkrije ozadje, navsezadnje si bralci obeh revij in širša javnost to zasluži. Ob branju boste gotovo šokirani.
V knjigi je podrobno popisano tudi ozadje dogajanja zadnjih šestih let, ko je Reporter pod silovitim in kontinuiranim udarom sedanjega predsednika vlade, kar kaže na njegovo patološko obsedenost z revijo, ki jo držite v rokah. Potem ko si Janši Reporterja ni uspelo polastiti in ga spraviti po okrilje njegovega propagandnega imperija, se je odločil, da bo revijo izobčil in jo uničil. Najbrž »v zahvalo«, ker smo mu stali ob strani v zadevi Patria. Pri tem je uporabljal tudi metode, ki se jih ne bi sramovala zloglasna Udba. V knjigi razkrivam, kdo so njegovi glavni pomagači pri tem njegovem sadističnem početju in katere umazane metode uporabljajo, da bi nas za vedno izbrisali z medijskega obličja. Med njimi so žal tudi nekateri »koristni idioti« v novinarskih vrstah, ki iz strankarskih glasil delajo slabe kopije Reporterja, ki se gredo odvetnike politikov in po nas na družbenih omrežjih neumorno pljuvajo, seveda po političnem naročilu in plačilu.
Mi pa še kar smo in se ne damo. Boli, o kako jih to zelo boli.
Izjemen vpogled v zakulisje medijev, gospodarstva in politike. Iskreno osebno pričevanje urednika Reporterja Silvestra Šurle. Čaka vas 388 strani napetega branja. V knjigi nastopa kar 560 oseb.
Knjiga izide v prvi polovici marca in stane 30 evrov (plus stroški poštnine).
NAROČANJE: brezplačna telefonska številka: 080 43 21
elektronska pošta: narocnine@reportermedia.si
