Kot je zaznati iz vaših javnih nastopov, vas pri arhivski noveli najbolj moti anonimizacija oziroma počrnjevanje občutljivih osebnih podatkov. Zakaj?
Nasprotujem ji zato, ker to pomeni, da bodo morali arhivski delavci v Arhivu RS potem, ko bo nekdo naročil določeno gradivo iz arhiva SDV ali arhiva partije, SZDL, pravosodnih organov, predsedstva SRS itd., to gradivo natančno pogledati, narediti kopije in počrniti občutljive osebne podatke, kar je izjemno zamuden proces.
Za koliko bo po vaši oceni ta proces podaljšal čas pregledovanja arhivov?
Odvisno od količine gradiva, ki ga bo naročil raziskovalec, oziroma velikosti posamezne arhivske škatle - nekatere imajo samo 300 strani, druge pa več 10.000. To pomeni, da bo moral arhivar vseh teh nekaj 10.000 strani prebrati, narediti kopije in počrniti občutljive osebne podatke. Šele nato jih bo dobil raziskovalec.
Treba je vedeti, da nek raziskovalec v nasprotju s tem procesom dela s svetlobno hitrostjo. Ko naroči škatlo z več 100 stranmi, jo lahko pregleda v pol ure, ker natančno ve, kaj išče in hitro vidi, ali je v njej nekaj, kar ga zanima. Če novela na referendumu ne bo zavrnjena, pa bo moral na vsako gradivo čakati, da ga bo arhivar pogledal in izvedel počrnjevanje.
Ampak minister za kulturo Uroš Grilc zagotavlja, da novela v ničemer ne spreminja režima, ki velja za raziskovalce in da bodo lahko ti na podlagi odločbe arhivske komisije še naprej imeli neomejen dostop do arhivov, torej bodo lahko še vnaprej vpogledovali v neanonimizirane dokumente.
Trenutno imam od arhivske komisije dovoljenje za neomejen vpogled v arhive SDV. Bojim se, da bodo zdaj zamenjali komisijo in vse prilagodili novemu, strožjemu režimu ter začeli nov postopek dodeljevanja dovoljenj. Hkrati pa bom moral zaprositi za neomejen dostop do partijskega in pravosodnega dela arhiva itd., ker se morajo zdaj počrnjevati tudi ti deli arhiva.
Kar se anonimizacije tiče, je minister zagotovil, da bo morala biti izvedena v dveh mesecih, sicer bo treba uporabniku izročiti neanonimizirano gradivo?
Ne vem, če je to zakonsko dopustno. Če namreč zakon zapoveduje počrnjevanje, potem bodo kršili zakon. Ampak ne glede na to, nam to še vedno nič ne pomaga. Če čakaš na vsako škatlo z gradivom dva meseca, potem ne moreš narediti ene študije niti v 20 letih. Za vsako knjigo je namreč treba pogledati desetine ali celo stotino škatel.
Nekateri glede anonimizacije gradiva opozarjajo, da je takšno gradivo vsebinsko popačeno. Se strinjate?
Se strinjam. Pogosto lahko namreč iz občutljivih osebnih podatkov vidiš, zakaj se je nekdo odločil za sodelovanje s SDV.
Ste lahko bolj konkretni?
Vzemimo primer homoseksualca, ki so ga prisilili v sodelovanje na osnovi njegove homoseksualnosti. Če bi bilo to počrnjeno, potem jaz ne bi vedel, zakaj je ta človek postal sodelavec Udbe.
Tudi sicer pa se mi zdi počrnjevanje nepotrebno. Zdaj namreč vsak, ki vpogleda v arhiv, podpiše izjavo, da ne bo razkrival občutljivih osebnih podatkov žrtev. In v zadnjih letih nisem zasledil, da bi kdo zaradi razkritja kakšnega občutljivega osebnega podatka koga tožil.
Je pa res, da bo mogoče s pomočjo anonimizacije po novem javno objaviti nekatere dokumente, ki jih zdaj ni bilo mogoče objaviti, ker so vsebovali občutljive osebne podatke.
Javno je mogoče že zdaj objaviti vse dokumente, če se občutljivi osebni podatki počrnijo. Anonimizacija se namreč že izvaja.
Minister Grilc zagotavlja, da bo anonimizacija celotnega gradiva izvedena v treh letih, kar bo pohitrilo pregledovanje arhivov. Mu verjamete?
Ta napoved je utopija in nepoznavanje problematike v arhivu. Z obstoječimi sredstvi in kadri je namreč to nemogoče izvesti v tem času. Gre za milijone in milijone strani, ki bi jih še Cia težko anonimizirala tako hitro. Samo pri SDV gre za slabe tri milijone strani (skupaj s fotografskimi posnetki) arhivov.
Novela med drugim predvideva, da bo treba počrniti občutljive osebne podatke funkcionarjev nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, zaradi česar so nekateri prepričani, da se žrtve izenačuje z rablji. Se strinjate?
Zagotovo gre za izenačevanje. Se pa strinjam, da v zakonu ni dobro deliti državljanov na dve vrsti - torej na tiste, pri katerih lahko gledamo občutljive osebne podatke, in druge, pri katerih teh podatkov ne moremo videti.
Torej se strinjate s tem, da se občutljivi osebni podatki funkcionarjev prekrijejo?
Ne, strinjal pa bi se s tem, da so vsi občutljivi osebni podatki zaščiteni, da se jih ne sme javno objavljati, ne pa da se počrnijo. To bi pomenilo, da bi te podatke lahko videl vsak, jih pa ne bi smel javno objaviti. Na ta kompromis bi zlahka pristal.
Če bi bila novela uveljavljena, kaj bi to pomenilo za vas raziskovalce?
Sam nimam statusa raziskovalca. Sem pisatelj, ki dela za trg, zato ne vem natančno, kaj bi novela pomenila za nas. Vem pa, da uvaja veliko strožje omejitve pri tem, kdo lahko dobi dovoljenje za neomejen vpogled v arhive.
Trenutno lahko namreč neomejen vpogled dobi vsak, ki zanj zaprosi arhivsko komisijo. Novela pa postavlja omejitve, kdo lahko dobi omenjeno dovoljenje. Dobi ga lahko le tisti, ki ima formalen status raziskovalca ali novinarja. Jaz pa formalno nisem ne raziskovalec ne novinar.
Minister, kot rečeno, zagotavlja, da se za raziskovalce ne bo nič spremenilo?
Aktualni minister kmalu ne bo več minister, zato mi njegova zagotovila ne pomagajo veliko.
Prinaša novela po vašem tudi kaj dobrega?
Zame je recimo dobro, da bodo odprti arhivi predsedstva SRS, ki so bili zdaj za 40 let zaprti. Ampak, kot rečeno, meni nabor novih vsebin ne pomaga veliko, če moramo na te vsebine čakati nerazumno dolgo.