Objavljamo sporočilo za javnost SDS:
Eva Irgl: »Arhivsko novelo je potrebno na referendumu zavrniti.«
»Gre za zahrbtno, načrtno zapiranje arhivskega gradiva, zato da raziskovalci ne bi mogli raziskovati zločinskih dejanj, ki jih je počela nekdanja SDV oziroma tajna politična policija,« je pojasnila prvopodpisana pod referendumsko pobudo.
Prvopodpisana pod referendumsko pobudo proti noveli arhivskega zakona (ZVDAGA) Eva Irgl in raziskovalec ter publicist mag. Igor Omerza sta na novinarski konferenci predstavila nadaljnji potek referendumske kampanje proti zapiranju arhivov in vsebinske zadržke, zaradi katerih Slovenska demokratska stranka nasprotuje noveli zakona.
Eva Irgl je uvodoma dejala, da bo SDS za referendumsko kampanjo porabila zelo malo sredstev, »tudi zato, ker je vlada z odločitvijo, da referendum opravimo na samostojen dan, že tako zapravila preveč sredstev. Če bi bil referendum skupaj z evropskimi volitvami, bi to pomenilo najnižje stroške, kar bi bilo edino normalno, glede na to, v kakšni situaciji se trenutno država nahaja.« Poudarila je, da bi bil kvorum, v primeru, da bi referendum izvedli skupaj z volitvami v Evropski parlament, dosežen. »Zdaj pa bomo zaradi odločitve koalicijskih poslancev zapravili dodatna 2,2, milijona evrov, kar je enakovredno približno 11.000 mesečnim položnic za vrtec, če predpostavljamo, da ena položnica stane okoli 200 evrov, ali kar 110.000 paketom pomoči Rdečega križa.«
»Potrebno je iti na referendum, ki je najvišja oblika demokratičnega odločanja, najvišja oblika neposredne demokracije in vsaka odgovorna in pametna politika bi morala delati v tej smeri, ne glede na to ali meni, da bo neka vsebina sprejeta na referendumu ali ne, da na referendum pride čimvečje število ljudi,« je poudaril poslanka. Po njenih besedah, se je »vlada v razpadanju zaradi ozkih političnh interesov, ki se skrivajo v ščitenju tistih, ki so v preteklem režimu grobo kršili človekove pravice, odločila za negospodarno ravnanje, pa čeprav jih je na smotrnost porabe javnih sredstev opozorilo tudi Ustavno sodišče.«
Eva Irgl je dejala, da se ljudje zelo dobro zavedajo, kako pomembno je, da arhivi ostanejo odprti in da se raziskovalcem omogoči celovito raziskovanje. »Na to nas opozaraja tudi resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih, ki so jo takrat podprli tudi vsi evropski poslanci iz Slovenije,« je poudarila.
V nadaljevanju je izpostavila dve vsebinski določbi, zaradi katerih SDS nasprotuje noveli arhivskega zakona. »Prva je izenačevanje žrtev in storilcev, kar je za nas sramotno in nesprejemljivo. V zakonu iz leta 2006 so bili zaščiteni samo osebni podatki žrtev, ne pa tudi storilcev, kar uveljavlja sedanja novela zakona. Izenačevanje storilcev zločinskih dejanj in njihovih žrtev kaže tudi na siceršnjo odsotnost zavedanja o tem, kaj vse so žrtve pretrpele, kar pa niti ne preseneča, glede na to, da koalicijski poslanci na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti niso bili sposobni podpreti niti osnovnih civilizacijskih sklepov, kot je pietetni pokop umrlih in obsodba zločinov,« je dejala predsednica Komisije za peticije.
»Druga vsebinska točka, ki je za nas nesprejemljiva in je sporna, pa so postopki anonimizacije, preko katerih se onemogoča dostop do arhivskega gradiva,« je dejala in na primeru arhivskega spisa, ki obsega več kot 65.000 strani pojasnila, da zgolj dva arhivarja, ki sta zaposlena v Arhivu RS, ne moreta v doglednem času anonimizirati takšnega besedila. »Gre za zahrbtno, načrtno zapiranje arhivskega gradiva, zato da raziskovalci ne bi mogli raziskovati zločinskih dejanj, ki jih je počela nekdanja SDV oziroma tajna politična policija,« je bila jasna Irglova.
Ker je bilo približno 80 odstotkov arhivskega gradiva Udbe že uničenega, je na preostanek po njenem prepričanju potrebno še toliko bolj paziti. »Potrebno je narediti vse, da bodo lahko raziskovalci, zgodovinarji, publicisti in zainteresirana javnost imeli odprt dostop do njega. Na ta preostanek arhivskega gradiva moramo paziti tudi zato, ker gre za narodovo identiteto,« je še dejala.
V stilu znamenitega epa je mag. Igor Omerza dejal: »Padla je vlada, naj pade še novela arhivskega zakona.« Iz stališča uporabnika arhivskega gradiva je pojasnil, kako se arhivsko gradivo z novelo zakona zapira. »Z novelo se zakonsko zapoveduje počrnjevanje določenih osebnih občutljivih podatkov, kar je izredno zamuden postopek,« je dejal. Poudaril je, da vlada za izvedbo zakona ni predvidela dodatnih finančnih sredstev, kar pomeni, da bo anonimizacija potekala z obstoječimi. Počrnjevanje pa po novem ne bo veljalo zgolj za gradiva Udbe, temveč tudi za partijo, SZDL, mladino, sindikate, pravosodne organe, vse deželne arhive.
»Ko je bilo počrnjevanje uvedeno s strani Dragana Matića, čeprav tega zakon ni zapovedoval in so to naredili, da bi ustavili raziskovanje Udbinih ostankov, je prišlo do velikih zaostankov pri naročanju gradiv,« je spomnil. Pojasnil je, da kot uporabnik lahko hitro pregleda škatlo, ki ima več tisoč strani, ker že vsebine iz škatle vidi, ali gre za področje, ki ga trenutno raziskuje, ali vsebuje imena, obdobje, ali vsebino, ki ga zanima. »Arhivist bo moral po novem zakonu vse to natančno pregledati, počrniti, izločati, vračati kopije s počrnjeno vsebino. Zaposlena sta dva, drugi bo moral opravljati redno delo. Če bo interes po določenih vsebinah močan, to pomeni, da bomo uporabniki pred nerešljivimi problemi, da hitro in učinkovito pregledamo, preostalega Udbovskega smetišča, kot ga jaz imenujem,« je dejal mag. Omerza.
Kot je še povedal zakon sicer omogoča, da se preskoči počrnjevanje, uvaja pa dodatne zahteve, ki jih mora uporabnik izpolnjevati. »Prejšnji zakon je določal, da če je javni interes večji kot osebni, potem se lahko da dovoljenje tudi za gledanje vsebin, ki jih zakon ne dopušča. Novela ne dopušča, da bi gledali osebne dosjeje ljudi, ki so žive, ali ki so mrtve manj kot deset let,« je dodal. Kot pojasnjuje, glede na nove zakonske zahteve, on osebno ne more preskočiti anonimizacije. »Vidim, da je zakon točno določeno uperjen proti dvema raziskovalcema, Romanu Leljaku in meni,« je bil jasen mag. Omerza. Zato bo »naredil vse, da bom skušal ljudi prepričati, da pridejo v čimvečjem številu na referendum in zavrnemo arhivsko novelo.«