Ozadje največje volilne prevare, ki sta jo skovala Anže Logar in Janša
Če bi bil načelen politik, če bi v resnici verjel v tisto, kar je govoril pred volitvami, bi moral Anže Logar v opozicijo.
Ne v Golobovo in ne v Janševo vlado. Ne bi smel prelomiti zaveze, ki jo je dal tako volivcem kot članom in kandidatom stranke Demokrati Anžeta Logarja. Na zadnjih volitvah so volivci namesto tretje poti, ki jo je ponujal Logar, večinsko raje izbrali prvo in drugo pot, ki sta jo vsaka na svojem polu predstavljali Gibanje Svoboda in SDS.
Večina od dobrih 70 odstotkov vseh udeležencev volitev se je odločila za nadaljevanje politične polarizacije. Seštevek osvojenih poslanskih mest prvih dveh strank znaša 57, tri glasove manj od ustavne večine.
Namesto 20 plus poslancev, kot se je nadejal Logar, so jih Demokrati na koncu osvojili šest.
Med strankami so pristali šele na petem mestu, za njimi sta s poslancem manj samo še skupna lista Levice in Vesne ter Resnica. Končni volilni izplen je bil daleč od tistih vznesenih besed po izgubljenih volitvah proti Nataši Pirc Musar, da »smo danes na začetku nečesa velikega«.
Šest poslancev sicer ni tako malo, a daleč od kake velike politične zgodbe. Daleč od tretjega stebra, ki bi predstavljal politično sredino. Še en poraz Anžeta Logarja, ki v njegovi politični karieri ni bil prvi, saj je prej izgubil v predsedniški tekmi, pred tem pa še na županskih volitvah, ko je v Ljubljani izzval Zorana Jankovića.
Predsednik Demokratov Anže Logar in podpredsednica Eva Irgl sta na volitvah tudi osebno doživela še posebej hladen tuš, saj nista bila izvoljena za poslanca državnega zbora. Enaka usoda je doletela tudi poslanskega prebežnika iz Gibanja Svoboda Tineta Novaka.
Logar je bil tisti volilni večer slabe volje predvsem zato, ker je sam ostal pred vrati parlamenta. Politični projekt, ki sta ga gotovo zasnovala skupaj z Janšo, pa je z uvrstitvijo Demokratov v parlament uspel.
To se je videlo tudi na Janševem obrazu, ki po zaprtju volišč ni bil ravno slabe volje, ker je SDS v samem finalu volilne tekme za devet tisoč glasov oz. en poslanski mandat prehitelo Gibanje Svoboda.
Janša je že naslednji dan, v ponedeljek dopoldne, natanko ob 10.53, na družbenem omrežju X odgovoril na čestitko francoskega predsednika Robertu Golobu za relativno zmago: »Not so fast, Emmanuel Macron.« (prevod: ne tako hitro) Predsedniku SDS je bilo že takoj jasno, da glede na volilne rezultate lahko sestavi svojo četrto vlado.
Pravzaprav je bil, sodeč po tem javnem odzivu, že odločen, da te priložnosti ne bo izpustil. Ne nazadnje je SDS kljub drugemu mestu dosegla rekorden rezultat v svoji zgodovini po številu volivcev – nekaj manj kot 329 tisoč.
Temu pritrjuje tudi nadaljnji razvoj dogodkov, ko je Janša v dogovoru z Jernejem Vrtovcem in Anžetom Logarjem s politično trgovino na vrh državnega zbora ustoličil predsednika Resnice Zorana Stevanovića. V državnem zboru pa se je s tem že izrisala nova večina, potrebna za izvolitev Janše za mandatarja.
Še pred tem sta se Logar in Vrtovec spečala s Stevanovićem, ko je trojček NSI z Demokrati oblikoval neki neformalen tretji politični blok in se oklical za politično sredino.
Da bi bili skupaj močnejši v koalicijskih pogovorih, saj se seštevek poslanskih mest vseh treh strank zaokroži na 20, se je ob tem še najbolj pridušal Logar. Prvi obraz Demokratov je od vseh treh »političnih modrecev« še najbolj potreboval politični alibi za vstop v Janševo koalicijo.
Da bo lahko domnevno lažje prelomil dano zavezo, da Demokrati ne bodo šli v vlado, ki bi jo sestavljala ali Golob ali Janša. Na pogajanja z Golobom je hodil s figo v žepu in samo iskal izgovore, da jih dokončno zaključi.
To je sporočil 17. aprila, teden dni pred tem, 10. aprila, pa je bil s križci, krogci in pikami na glasovnicah že izvoljen Stevanović za predsednika državnega zbora. Logar se ni odločil ne za Goloba ne za opozicijo, na koncu se je odločil za Janšo.
Da se vrne v Janšev objem, ni bilo nikakršno presenečenje za dobre poznavalce političnega zakulisja. Samo tisto fotografijo Reporterjevega fotografa Primoža Lavreta po prvem krogu volitev za predsednika republike jeseni 2022, ko sta Janša in Logar v lokalu stikala glavi med skupnim gledanjem v zaslon telefona, si je bilo treba še enkrat naslikati pred oči.
Ena sama fotografija je povedala več kot tisoč besed – da se Janša in Logar v resnici nista nikoli zares politično razšla in da sta bili najprej Platforma sodelovanja, nato pa še Demokrati samo predstava za javnost. Že v samem izhodišču dogovorjen politični projekt, ki bi Janši prinesel dodatne glasove, do katerih SDS ne seže.
Logar tako ni prevaral samo svojih volivcev, okrog je prinesel tudi nekatere aktivne podpornike, ki so iskreno verjeli v njegov politični projekt, da bo prinesel potrebno osvežitev oz. pomladitev desno od sredine in da ne bo le še ena stranka prelomljenih obljub za en mandat, kot je bila Državljanska lista Gregorja Viranta.
Zoran Stevanović je bil v zameno za poslanske glasove poslancev Resnice za izvolitev Janše za mandatarja že vnaprej nagrajen, podobno bo za glasove poslancev Demokratov z ministrsko funkcijo v četrti Janševi vladi nagrajen še Anže Logar.
Ker je izbral Janšo in ne opozicije ter s tem političnega tveganja, ki bi ga prinesle predčasne volitve. Računa namreč, da bosta s predsednikom SDS za naslednje volitve, kadarkoli pač bodo, že iznašla novo politično formulo. Morda pa bo čez štiri leta Janša vendarle odšel v politični pokoj in bo SDS prepustil Anžetu Logarju?
Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.