Cerar: Slovenija bo nepopustljivo vztrajala z nogami trdno na naših mejah

S plebiscitom izkazana enotnost in posledično priborjena samostojnost ostajata naši skupni, temeljni vrednoti, je prepričan Cerar. Verjame, da si moramo ob sleherni resnejši preizkušnji močno prizadevati za tako prepričljivo enotnost kot takrat, v mednarodnih povezovanjih pa ne smemo nikoli pozabiti ali zanemariti priborjene samostojnosti.

Če hoče biti politika državniška, mora znati od posameznega seči do občega. Zato je Cerar v govoru na državni proslavi v Cankarjevem domu poudaril, da moramo znati prisluhniti vsakemu glasu posebej. "Brez tega elementarnega posluha ni politike", je prepričan.

Po njegovih besedah bo Slovenija, ki je za dobrososedske odnose, tudi "nepopustljivo vztrajala" z nogami trdno na naših mejah. Ponovil je, da arbitražno odločitev Slovenija spoštuje in jo bo izvajala. Zagotovil je, da bodo poskrbeli za vsakega posameznika, na katerega bo vplivala arbitražna odločba. "Vedeti, kje je meja, a živeti, kot da je ni - tudi to bi moral biti moto 21. stoletja," je med drugim dejal.

Cerar je že popoldne priredil tudi sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo pred dnevom samostojnosti in enotnosti. Ob tem je poudaril, da je bila odločitev za samostojno državo pravilna in da ne smemo nikoli pozabiti na žrtve, ki jih je terjala desetdnevna vojna.

Pred državno proslavo so praznik zaznamovali tudi v DZ s slavnostno sejo. Predsednik DZ Milan Brglez je ob tem poudaril, da ta praznik za Slovence od leta 1990 nosi posebno sporočilo: sporočilo vizije, verjetja, odločenosti in enotnosti. Ravno enotnost je "botrovala samostojni državi in oblikovanju podlag za novo, demokratično državno ureditev. 26. december je in bo za vedno vtisnjen v zavest naroda," je še poudaril Brglez.

Besedo na slavnostni seji so dobili tudi mladi, ki so spregovorili o vrednotah svobode, demokracije, volitev, parlamenta in lastne države.

Seja je bila tokrat še posebej slavnostna, saj je na njej za svoj drugi mandat zaprisegel predsednik republike Borut Pahor. Tudi on se v svojem inavguracijskem nagovoru ni izognil prazniku in je poudaril povezanost naroda najprej na plebiscitu pa tudi ob razglasitvi in vojaški obrambi samostojne države ter pri njenem diplomatskem priznanju. "Vse to smo dosegli zato, ker smo vedeli, kaj hočemo in smo to hoteli skupaj. To je bila takrat in bo vselej edina pot do zvezd," je dejal Pahor.

Iz političnih vrst so po slavnostni seji DZ prišli pozivi k enotnejšemu reševanju težav, ki še pestijo državo. Po mnenju predsednika DZ Brgleza bomo na pravi poti, če bomo še naprej podpirali stvari, ki odpirajo svet v prihodnost. Po oceni bivšega predsednika republike Danila Türka pa smo lahko nezadovoljni, saj Slovenija ni tam, kjer bi lahko bila.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je z iztekajočim se letom precej zadovoljen, ker so se odnosi v državi umirili, izboljšalo pa se je tudi stanje v gospodarstvu. Po mnenju predsednice NSi Ljudmile Novak moramo bolj izkoristiti možnosti, ki jih še ima država. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer in nepovezana poslanka Alenka Bratušek pa si želita predvsem več enotnosti.

Maša za domovino je bila tokrat že v četrtek. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v pridigi poudaril, da naj letošnje praznovanje samostojnosti in enotnosti dozori v odločitev, da bomo postali ustvarjalni oblikovalci države, kakršno si želimo imeti in kakršno zaslužimo. Obenem je vse pozval, naj se naučimo ponovno praznovati, kot smo praznovali ob razglasitvi izidov plebiscita leta 1990. Pravzaprav moramo danes še bolj praznovati, kakor smo praznovali pred sedemindvajsetimi leti, saj imamo svojo državo, je poudaril.

Letos namreč mineva 27 let od prelomnega 23. decembra 1990, ko so se Slovenci na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo. Rezultate plebiscita so uradno razglasili tri dni pozneje, zato 26. decembra zaznamujemo državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, ki je tudi dela prost dan.

Plebiscit o samostojni Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal na podlagi zakona o plebiscitu, ki je bil v začetku decembra v skupščini, predhodnici zdajšnjega državnega zbora, sprejet z 203 glasovi. Nihče ni bil proti, štirje poslanci pa so se vzdržali. Plebiscitarno vprašanje je bilo: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?"

Na plebiscitu je glasovalo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, od katerih se jih je za osamosvojitev izreklo 95 odstotkov (ali 88,5 odstotka vseh). Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov. Predsednik Demosa Jože Pučnik je takrat izrekel znameniti stavek, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo.