V breznu so namreč partizani okoli 22. junija 1945 po besedah Ogrina pomorili domobranske ranjence in druge ranjene vojake, ki so jih iz ljubljanskih bolnišnic pripeljali v zapore Ozne. Po besedah Ogrina si lahko danes njihovo trpljenje komajda predstavljamo, prav tako si ni mogoče "misliti, česa je človek zmožen in kako hudo se more zadolžiti s krivdo".
Tako kot so takrat ranjenci potrebovali zdravljenje, a so bili umorjeni, po besedah Ogrina zdravljenje danes potrebuje tudi naša družba, ki je "ranjena z zlom revolucije in državljanske vojne". "Potrebujemo zdravilnih moči za naš vid, da bi videli resničnost; potrebujemo oživitev duha za naš um, da bi mogli presojati, kaj je res, kaj je prav, kaj je dostojno," je dejal.
Po njegovih besedah pa potrebujemo tudi pravičnosti, posebej, "ko vidimo, da je voditelj politične opozicije krivično poslan v zapor, dediči revolucije, tudi zločina ob Konfinu, pa so častni meščani in ugledni veljaki".
Brezno pri Konfinu sicer velja za eno od več kot 600 prikritih množičnih grobišč v Sloveniji, v katerih ležijo trupla domobrancev in pripadnikov drugih vojaških formacij ter civilistov, ki so jih dale po drugi svetovni vojni pobiti takratne jugoslovanske oblasti.
Ob breznu pri Konfinu spominska slovesnost za pobite ranjene domobrance
Nova slovenska zveza je včeraj ob breznu pri Konfinu pripravila spominsko mašo, ki pa je zaradi slabega vremena potekala v župnijski cerkvi v Dolenji vasi. Še pred tem je ob breznu spregovoril podpredsednik Nove slovenske zaveze Matija Ogrin, ki je dejal, da so se ob breznu zgodile stvari, ki so na skrajni možni meji človeške narave.