31. Anže Logar
poslanec, predsednik Demokratov in Platforme sodelovanja

Primož Lavre

Po ustanovitvi svoje stranke Demokrati je želel ustanoviti še svojo poslansko skupino. Čeprav se mu je pridružil še tretji poslanec, Tine Novak iz Svobode, pa mu v državnem zboru niso dovolili poslanske skupine z imenom Demokrati, zato vodi poslansko skupino nepovezanih poslancev. V njej pa ni samostojnih poslancev Miha Kordiša (Mi, socialisti!) in Dejana Kaloha (Suvereni). Na programskem kongresu so potrdili volilni program Uspešna Slovenija 2034.

Čeprav je prepričan, da bo na volitvah dobil najmanj dvajset poslancev, mu ankete za zdaj kažejo podobno podporo, kot jo ima NSI. S slednjo se ne povezuje na skupno listo. Prvak SDS Janez Janša ga še vedno javno prikazuje za Viranta številka dve, po drugi strani pa je jasno, da bo v primeru zmage na volitvah brez njega težko sestavil svojo četrto vlado.

32. Valentina Prevolnik Rupel
ministrica za zdravje

Primož Lavre

Ker jo pogostokrat vidimo v družbi s predsednikom vlade Robertom Golobom, smo jo v nedavnem intervjuju vprašali, kaj če jo bo vendarle skušal zadržati v svoji drugi vladi in s tem v Ljubljani. Najprej so na vrsti volitve, potem bomo videli, kako naprej, je odgovorila. S tem je nekoliko relativizirala svojo izjavo, da se bo po koncu mandata vrnila na Inštitut za ekonomska raziskovanja.

Če Valentini Prevolnik Rupel razmere v urgentnih centrih uhajajo iz rok, ji je uspelo uveljaviti niz zakonskih novel in nazadnje konec leta sprejeti zakon o digitalizaciji zdravstva in psihoterapevtski dejavnosti. Vlada je že junija sprejela morda najpomembnejšo reformno novelo, tj. spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki se nanaša na državno zavarovalnico (ZZZS), a prav ta, ki ureja javno zdravstvo, je obtičal v državnem zboru. Erik Brecelj pravi, da zaradi finančnih interesov.

Še sveže odločitve ustavnega sodišča o neustavnosti prepovedi dodatnega dela pri zasebnikih ne jemlje kot nezaupnico, ker da so cilji zakona za ustavne sodnike primerni. Res so primerni, a pri zakonih ne gre za cilje, temveč za definiranje poti do njih. Cilji so velikokrat isti, poti so različne – lahko tudi neustavne. Lani jeseni smo jo vprašali, ali je prepričana, da novelo zakona o zdravstveni dejavnosti ustavno sodišče ne bo v pomembnih določbah spoznalo za neustavno. Ni dejala, da je prepričana o ustavni skladnosti novele, temveč je distancirano odgovorila, da so na ministrstvu pri pripravi zakona sodelovali tudi pravniki, o njegovi ustavnosti pa bo odločilo ustavno sodišče.

33. Tina Gaber Golob
vplivnica in soproga Roberta Goloba

Primož Lavre

Nekaj ministrov in visokih državnih uradnikov lahko potrdi, da je bila Tina Gaber vplivna že kot partnerka predsednika vlade, še bolj pa je zdaj, ko je svoj priimek podaljšala. Poroka premierja Roberta Goloba in Tine Gaber ni bila zgolj slovenska poroka leta, marveč je bila tudi eden od političnih dogodkov leta, na katerem se je zbral lep del slovenske politične in gospodarske elite, udeležba na poroki pa je pokazala, kdo je blizu trenutnemu najmočnejšemu možu v državi.

Nihče mu seveda ni bližji od soproge, ki je v preteklem letu resda nekoliko omilila javni aktivizem in ga v glavnem omejila na družbena omrežja, a po izkušnjah preteklih dveh let lahko z gotovostjo zatrdimo, da se svojega mnenja ne obotavlja povedati tistemu, ki jo rad posluša in lahko njene želje tudi izpolni.

34. Alenka Bratušek
ministrica za infrastrukturo

Primož Lavre

Nekdanja premierka in predsednica Stranke Alenke Bratušek se drži ministrskih opravkov in niti z besedo ne posega v strankarsko politiko. Veliko jo je videti na terenu, reže trakove ter odpira nove izvoze, prenovljene predore in odseke. Poletni zastoji na avtocesti niso prizadeli njene podobe energične ministrice, dežurni krivci so postali drugi, denimo direktor Darsa Andrej Ribič.

Sicer pa so tudi zastoji najboljši dokaz tega, da se veliko dela: tako na avtocestah, državnih cestah kot na železnici. In dela se izvajajo zato, da bo infrastruktura v prihodnosti boljša in varnejša; želeli smo tretji pas, zdaj, ko se gradi, pa jamramo, se čudi ministrica za infrastrukturo.

Novembra je družba 2TDK na gradbišču železniškega drugega tira dokončala južni odsek med Črnim Kalom in Koprom ter prejela 156 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Drugi tir bo kljub vsem zapletom končan do marca 2026, je zagotovila prvega aprila lani. Prav za volitve.

35. Stanislav Zore
ljubljanski nadškof

Primož Lavre

Največjo ljubljansko nadškofijo vodi že enajsto leto. Leta 2022 je zaprosil rimsko kurijo za apostolsko vizitacijo, v kateri bi neodvisni in zunanji strokovnjaki preverili poslovanje nadškofije, a postopek še vedno uradno ni zaključen. Medtem se je spomladi iz Slovenije umaknil nuncij Jean-Marie Speich, ki je narekoval umik Zoreta z vrha Slovenske škofovske konference.

Poznavalci razmer v Cerkvi so menili, da velja za ordinarija, ki prej kot ne deluje zadržano in je tudi zato trdno zasidran v ljubljanski nadškofiji. V zadnjem času je v pridigah vse bolj neposreden. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja je pozval h glasnosti: »Namesto da bi ljudi v potrebi in stiski objeli ter jim podarjali čas in bližino, jim bomo dali vrv, s katero bodo končali življenje ... Naša neodtujljiva naloga in dolžnost je, da povemo, kakšni so naši pogledi. Kdo bo v ta svet spregovoril, kakšen je kristjanov pogled na človeka, če tega ne bomo storili mi?«

Pred dnevi je v pridigi pri maši za domovino (prišel je tudi premier Robert Golob) opozoril na demografsko zimo: »Poveličujemo smrt, borimo se za varen splav – mediji so polni tega zavajanja. Oprostite, ampak varnega splava ni.«

36. Asta Vrečko
ministrica za kulturo in sokoordinatorka Levice

Primož Lavre

Kot ministrici za kulturo ji je uspelo pripraviti tri medijske zakone: zakon o medijih, zakon o STA in zakon o RTV Slovenija. Slednji zagotavlja financiranje glasbene produkcije in programov za narodne skupnosti iz državnega proračuna, zakon o medijih pa omogoča večji vpogled v lastništvo medijev in tokove javnega denarja.

Na podlagi tega zakona je vlada sprejela uredbo, s katero bo lahko finančno pomagala tiskanim in digitalnim medijem, radijskim in televizijskim programom posebnega pomena ter manjšim specializiranim ali nepridobitnim medijem. Maja pa je izgubila referendum o zakonu, ki je določal dodatke k pokojninam za izjemne dosežke v kulturi. Še vedno ostaja prva dama stranke Levica, pri vodenju katere se ji je pridružil Luka Mesec. Hkrati pa ji je uspelo podpisati sporazum o skupnem nastopu s stranko Vesna na državnozborskih volitvah.

37. Nataša Avšič Bogovič
vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda

Primož Lavre

Vodenje največje poslanske skupine, ki zdaj šteje 39 članov, je prevzela po izvolitvi Boruta Sajovica za obrambnega ministra. Ima tudi zelo visoko pozicijo v stranki, saj je predsednica sveta Gibanja Svoboda in članica izvršilnega odbora. Pred izvolitvijo v državni zbor je bila pet let svetovalka uprave Gen-I, še prej pa leto dni direktorica Splošne bolnišnice Brežice.

Kot poslanka je najprej prevzela vodenje odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, pod okrilje katerega spada tudi energija. Takrat jo je njen poslanski kolega Miroslav Gregorič, ki je nasprotnik JEK 2, označil za predstavnico jedrskega lobija in se ji pozneje za to izjavo opravičil. Izhaja iz politične družine, saj je bil njen pokojni oče Jože Avšič dolga leta župan Brežic in poslanec LDS.

38. Stojan Petrič
predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor

Primož Lavre

V letu 2025 mu je uspelo ohraniti relativno velik družbeni vpliv. 76-letni Idrijčan je še vedno predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor, kar mu zagotavlja ključno vlogo pri strateškem vodenju in nadzoru skupine. Poleg bogastva in vpliva pa je na stara leta tudi zanj pomembna še čast. Kolektor, kateremu je Petrič zavezan že več kot 50 let, mu je tako decembra na tradicionalnem srečanju menedžerjev podelil priznanje za izjemne dosežke, izjemen prispevek in življenjsko delo.

Za Petriča sta bili v minulem letu pomembni dve stvari. Skupaj s soobtoženimi je bil pravnomočno oproščen v sodnem procesu zaradi prevzema podjetja Etra 33. Družba Delo, ki se po novem ukvarja z upravljanjem nepremičnin in kjer je Petrič skupaj z Natašo Luša še naprej direktor, pa je svojo medijsko dejavnost preneslo na novo podjetje Delo mediji, ki ima novega direktorja.

Kljub izčlenitvi medijske dejavnosti pa ima Petrič še naprej glavno besedo v medijski hiši. V Sobotni prilogi časopisa Delo si med drugim tako naroča intervjuje tako zase kot za svoje politične prijatelje, časopis pa uporablja in zlorablja za dosego poslovnih interesov podjetij v skupini Kolektor kot tudi za promocijo nepremičninskih poslov svojega zeta.

39. Borut Sajovic
obrambni minister

Primož Lavre

Ministrstvo za obrambo je leta 2024 prevzel po izvolitvi Marjana Šarca za evropskega poslanca. V skladu z zastavljenimi cilji je februarja skupaj s finskim ministrom podpisal pismo o nameri nakupa osemkolesnih oklepnih vozil patria. Slovenska vlada je nato potrdila nadaljevanje postopka nakupa skupaj 106 vozil in predlagan okvirni proračun okoli 700 milijonov evrov za opremo bataljonskih enot.

Kljub temu pogodba o nakupu oklepnikov ni bila podpisana, saj je ministrstvo nakup odložilo zaradi potrebe po nadgradnji načrtovane različice vozil in dodatnem času za usklajevanje političnih mnenj o projektu. Sajovic je sicer izkušen politik: 16 let je bil župan Tržiča, vmes je bil dva mandata poslanec LDS. Dvakrat je tudi vodil poslansko skupino, prvič LDS, po zadnjih volitvah pa Svobode.

40. Vladimir Prebilič
evropski poslanec, predsednik Preroda

Primož Lavre

Dolgoletni župan Kočevja je presenetil na predsedniških volitvah leta 2022, ko je presegel deset odstotkov glasov, nato je bil leta 2024 s približno enako podporo izvoljen za evropskega poslanca. Toda njegove politične ambicije so v Sloveniji, zato je oktobra lani ustanovil stranko Prerod, v njej pa povezal (nekdanje) politike leve sredine, ki so razočarani nad premierjem Robertom Golobom. Napovedal je, da za mandatarja ne bo podprl ne Roberta Goloba ne Janeza Janše, prav tako je zavrnil skupno listo s SD Matjaža Hana.

Zadnje ankete mu kažejo, da stranka sploh ne bi prišla v parlament, čeprav je imel Prebilič ambicijo, da bi prevzel vlado. Seveda se lahko do volitev še marsikaj spremeni. Če bo izvoljen v državni zbor, bo lahko jeziček na tehtnici pri sestavljanju koalicije, sicer pa mu tudi ne bo hudega, saj se mu mandat v Evropskem parlamentu izteče leta 2029.