Kaloh je junija ustanovil stranko Suvereni, potem ko je lani izstopil iz SDS in se pozneje razšel tudi z Anžetom Logarjem. V intervjuju za Reporter razkriva ozadja spora z Logarjem, zakaj je zapustil SDS in v kakšnih odnosih je s prvakom Janezom Janšo. Prepričan je, da ima po volitvah več možnosti za sestavo vlade Robert Golob, spregovoril pa je tudi o svojih političnih načrtih, s kom se povezuje in dogovarja ter za kaj se sploh zavzema njegova stranka.

Kaj sporočate s politično akcijo Sloexit? Je vaš namen referendum o izstopu Slovenije iz EU in Nata? Zakaj se zavzemate za izstop Slovenije iz obeh povezav?

Povod je bila deseta obletnica migrantske krize v Evropi. Migracijske politike v Sloveniji poslej ne bo več določala naša država, temveč bruseljski pakt o migracijah, ki bo začel veljati drugo leto, kar je izredno zaskrbljujoče. Bruselj nam je določil obvezen mehanizem sprejemanja migrantov, kar je za našo stranko Suvereni nedopustno. Po naši oceni bo naša mala država postala eno izmed velikih migrantskih središč Evrope, kar bo pomenilo trajen pritisk na naš socialni sistem in varnost.

S plakatno akcijo Sloexit smo torej želeli sprožiti razpravo, ki je v Sloveniji že dolgo potrebna, a se je mainstream politika izogiba. Ne gre za neposreden poziv k izstopu iz EU, ampak za trezen premislek o tem, ali današnja EU še sledi svojim ustanovnim vrednotam, enakopravnosti držav, spoštovanju narodnih identitet in svobodi odločanja.

Danes se vse preveč stvari vsiljuje iz Bruslja, brez soglasja držav članic, in Slovenija se je znašla v položaju, ko več ne odloča o ključnih vprašanjih lastne prihodnosti. Nismo proti Evropi svobodnih in suverenih narodov, odločno pa nasprotujemo bruseljskemu centralizmu in slepemu podrejanju neizvoljenim bruseljskim birokratom.

Primož Lavre

Slovenija vsako leto vplača v proračun EU na stotine milijonov evrov, nazaj pa dobimo sredstva za projekte, ki so pogosto birokratsko omejeni in usmerjeni po meri velikih držav in njihovih lobijev. Namesto da bi bili ti programi v službi slovenskih ljudi, pogosto služijo tujim interesom. Če se bo tak trend nadaljeval, bomo kmalu postali neto plačniki, torej bomo v skupno blagajno plačevali več, kot prejmemo. In to v času, ko doma krvavo potrebujemo denar za zdravstvo, šolstvo, pokojnine in mlade družine.

Tako EU kot Nato delujeta vse bolj usklajeno in ne vedno v korist Slovenije. Oboji nas silijo v sankcije do držav, s katerimi nimamo nikakršnih sporov, ter v povečevanje vojaških izdatkov do absurdnih pet odstotkov BDP. To ni več obramba, to je očitno priprava na tuje vojne. Suvereni vsekakor podpiramo domači orožarski holding Dovos, saj ta pomeni priložnost za domačo obrambno industrijo, nova delovna mesta in davke, ki bodo ostali v Sloveniji.

Podpiramo močno Slovensko vojsko, a ta naj ima eno samo nalogo, braniti mora izključno ozemeljsko celovitost in suverenost Republike Slovenije, ne pa biti orodje tujih interesov. Kategorično nasprotujemo temu, da bi slovenski fantje umirali v tujini, in to v vojnah, ki niso naše vojne.

Torej ne predlagate referenduma?

Ne, za zdaj še nismo na tej točki. Če se bo prisiljevanje Bruslja in Nata nadaljevalo, pa je potem edina pravilna pot, da po 20 letih slovensko volilno telo vprašamo, ali smo še vedno za to, da ostajamo v EU in Natu.

Razbitje EU in Nata najbolj koristi Rusiji in Putinu. Bili ste na letošnji slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem, v državnem zboru ste predlagali obnovitev skupine prijateljstva z Rusijo. Ali s tem nagovarjate prorusko usmerjene volivce?

Na Vršič sem se šel pietetno poklonit vojnim ujetnikom, ki so gradili cesto čez prelaz. Ne glede na trenutno geopolitično situacijo sta Slovenija in Rusija vendarle od nekdaj bila povezana naroda, tako na področju gospodarstva kot na področju športa in še kakšnih drugih povezav. Tam sem opazil tudi nekatere poslance Svobode in Karla Erjavca. Zdi se mi narobe, da smo zaradi tega kar takoj označeni kot neki proputinovski politiki.

Vsaka vojna je nizkotno dejanje, kjer umirajo nedolžne žrtve, zato obsojam tudi vojno v Ukrajini kot tudi vojno v Gazi. Na koncu se vsaka vojna konča za zeleno mizo in tudi ta se bo prej ali slej končala. V tem trenutku se mi zdi najpomembnejše, da se prelivanje krvi čim prej konča, tudi na račun morebitnih ozemeljskih koncesij. Ključno je, da pridemo do miru. Menim pa, da mora Slovenija kot majhna država sodelovati z vsemi velesilami, tako z ZDA kot z Rusijo in Kitajsko, saj se na novo vzpostavlja multipolarni svet.

Pri akciji Sloexit je zraven tudi kontroverzni Andrej Šiško, ki je znan tudi kot organizator paravojaške skupine Štajerska varda. Kako ste se znašli v družbi z njim?

Z Andrejem se poznava že več kot 20 let. V Mariboru se v končni fazi vsi poznamo. Je velik domoljub in kleni Slovenec. Kot predsednik stranke Zedinjena Slovenija odpira za Slovenijo prave teme. Kot je denimo ta, da so oblastniki leta 2002 načrtno ukinili statistično ugotavljanje števila prebivalcev po narodnosti. Katastrofalno se mi zdi, da ne vemo, koliko je v naši lastni državi etničnih Slovencev in koliko pripadnikov drugih narodov.

Poleg tega je Šiško odpiral tudi druge pomembne teme za Slovenijo, kot je prodaja obmejnih območij tujcem, v državnem svetu je tudi sodeloval na posvetu na to temo. Je tudi avtor več slovenskih knjig s področja zgodovine. Celo zgodovinarji mu priznavajo, da pozna zgodovino Slovenije in Slovencev kot malokdo od uveljavljenih zgodovinarjev.

Primož Lavre

Zato se mi sodelovanje z njim pri predstavitvi te akcije v nobenem smislu ne zdi sporno. Skupaj bomo pripravili okrogle mize, na katere bomo vabili tudi nekatere zgodovinarje in druge deležnike širšega javnega družbenega življenja, da predstavijo svoj pogled na našo nacionalno akcijo, ali nam članstvo v EU in Natu prinaša več škode ali več koristi.

Kakšno pa je vaše sodelovanje s prorusko stranko Resnica in njenim predsednikom Zoranom Stevanovićem?

S Stevanovićem sva se nedavno pogovarjala ob kavi. Iz njegovih izjav sklepam, da se tudi on zavzema za povezovanje Slovenije z vsemi državami. Opazil sem, da je bil pri ruskem veleposlaniku, tudi na Vršiču, očitno kaže neko naklonjenost do velikega ruskega medveda, če se tako izrazim. Imamo skupne poglede na suverenizem, vendar pa glede na to, da bodo volitve čez pol leta, ne verjamem, da bomo našli skupni jezik za skupen nastop na volitvah. Predvsem ker sem dobil občutek, da želi iti Stevanović samostojno na volitve, navsezadnje mu ankete solidno kažejo. Vsekakor mu želim vso srečo, pa tudi do njega imam osebno simpatijo, saj je športnik in odkrit sogovornik.

Napovedali ste, da boste na volitvah oblikovali skupno listo z drugimi strankami. S kom vse se pogovarjate?

V našem proporcionalnem volilnem sistemu se morajo manjše stranke med seboj povezati, da si lahko odrežejo kos volilne pogače. Do zdaj sem se pogovarjal z manjšimi političnimi igralci, pa tudi z nekdanjimi političnimi težkokategorniki. Zelo sva se ujela z Jankom Vebrom, nekdanjim predsednikom državnega zbora, bil je obrambni minister in poslanec šest mandatov, zdaj ima stranko Sloga, s katero je že sodeloval na volitvah.

O nekaterih imenih ne bi rad govoril, kot poslanec pa se aktivno trudim združiti več manjših političnih akterjev, ki imajo svoje stranke in so v preteklosti opravljali pomembne funkcije. Tudi nekaj županov manjših občin nam je naklonjenih, suverenizmu, zato verjamem, da bomo lahko konec leta predstavili širšo volilno koalicijo, v kateri bodo tudi znana imena in ki bo temeljila na programskih izhodiščih za izboljšanje blaginje slovenskega naroda, slovenskih družin, upokojencev, delavcev.

Stranko Suvereni ste ustanovili po razhodu z Anžetom Logarjem, ki vas ni hotel predlagati za podpredsednika svoje stranke Demokrati. Zakaj je počilo med vama? Verjetno to ni edini razlog.

Po mojem izstopu iz SDS me je Logar povabil, če bi se pridružil njegovi stranki v nastajanju. Nikoli nisem zase zahteval nobene funkcije v stranki. Na enem od sestankov se je pridružila tudi kolegica Eva Irgl. Takrat mi je rekel: »Dejan, mi trije z Evo smo osnovna politična celica!« To je pomenilo, da bomo mi trije skupaj gradili to novo politično zgodbo.

Odmikali so se tedni in meseci, Logar pa je nato govoril, da moramo ustanoviti poslansko skupino, da dobimo denarno pomoč državnega zbora in da lahko zaposlimo kader, ki nam bo pomagal v poslanski skupini. Ko se je bližal kongres, sem ga vprašal, kje v stranki me vidi, on pa je odgovoril, da bo razmislil o tem, da bi bil v izvršilnem odboru.

Glede na to, da sem bil v moji prejšnji stranki SDS v izvršilnem odboru, poleg tega sem vodil odbor v Mariboru, v državnem zboru sem bil predsednik preiskovalne komisije in podpredsednik odbora za pravosodje, sem spoznal, da me sploh ne vidi v vodstvu in da je pri meni ves čas držal figo v žepu. Hotel me je zgolj izkoristiti za ustanovitev svoje poslanske skupine, in potem ko mu to ni uspelo, je našel Tineta Novaka iz Svobode. Zato sem se odločil, da se posloviva, in sem raje ustanovil svojo stranko Suvereni.

Je Anže Logar alternativa Janezu Janši ali gre za tajni dogovor med njima, da prvak SDS preko njega pride do glasov zmernejših volivcev?

S tem vprašanjem se novinarji oziroma mediji veliko ukvarjajo, vendar menim, da na koncu to niti ne bo pomembno, ker Logar dejansko ni alternativa. Ne more biti alternativa niti v kadrovskem niti v organizacijskem smislu, ne Janezu Janši ne Robertu Golobu. Seveda ima določeno kapaciteto, pri njem sem delal kot strokovni sodelavec, ko je vodil preiskovalno komisijo o bančnem kriminalu, ampak v politiki je to premalo, predvsem pa nima političnega občutka.

Ko mi je razlagal, da bo premier, da bo imel najmanj dvajset poslancev, sem mu rekel, da so to vse računi brez krčmarja. Rekel je, da bo v njegovi vladi Matej Avbelj pravosodni minister, Eva Irgl pa ministrica za delo in socialo. Težko se ima za alternativo, ko pa je bil 25 let v SDS. Videli smo, kako sta na tisti famozni sliki z Janšo skupaj tiščala glavi po prvem krogu predsedniških volitev. No, vendarle menim, da eksplicitnega dogovora med njima ni bilo.

Kolikor poznam Janšo, pa ga poznam zelo dobro, mu je mogoče celo predlagal, naj poskusi, saj je on varen s svojimi 20 odstotki. Potem pa je Logarja res zaneslo. Na predsedniških volitvah se je relativno dobro odrezal, mogoče je zato dobil občutek velepomembnosti, ampak zdaj vidimo, da ankete njegovim Demokratom kažejo od tri do štiri odstotke, tako da je vprašanje, ali bo sploh prišel v parlament. Po moji oceni se je tukaj malo zakalkuliral.

Kaj ste se o Logarjevi stranki pogovarjali na sejah organov stranke SDS?

Vsi smo seveda vedeli, da bo prej ali slej iz Platforme sodelovanja nastala stranka. Celo sam sem pred 30 člani izvršilnega odbora dejal, da ko bo Platforma sodelovanja v Mariboru, bom pomagal pri organizaciji. Nekateri so me samo začudeno gledali. Ne samo, da sem pomagal, ampak sem mu tudi pripeljal nekatere ljudi, ki so kasneje stopili v njegovo stranko, denimo znanega šahista Georga Mohra.

Primož Lavre

Na izvršilnem odboru sem dejal tudi, da če bosta na naslednjih parlamentarnih volitvah SDS plus bodoča Logarjeva stranka kumulativno prinesli več glasov, se takšen projekt splača podpreti. Vsi so bili tiho, le Jože Tanko se je javil k besedi in dejal, da Logar dela SDS škodo. Prepričan pa sem, da stranke ni ustanovil v eksplicitnem dogovoru z Janšo in da se je dejansko zakalkuliral.

Mnogim ljudem se zdi ljubljanska srajca, prepotenten, po mojem občutku je rahlo snobovski, saj ne pusti ljudi v svojo bližino, je poseben karakter. Ne razumem, kako je lahko šla Eva z njim, ko pa bi bila v SDS praktično izvoljena do penzije, pri Logarju pa se ji lahko zgodi, da parlamenta kot poslanka ne bo več videla. Morda se vzrok skriva kje drugje. O njiju slišim zanimive zgodbice.

Zanimivo pa je, da Janša včasih napada Logarja, medtem Irglove nikoli ne ošvrkne. Kako si to razlagate?

To ste dobro opazili. Sicer jo je takrat, ko je izstopila iz stranke, v zapisu zelo blago ošvrknil, da so bile pri gradnji stranke tudi žrtve, ampak proti Logarju je letelo več kritike kot po njej. Irglova je bila zelo lojalna SDS in tudi predsedniku, zato tudi ne vidim na njeni strani modrosti, da se je spustila v ta projekt, razen če je kaj drugega posredi.

Večino udarcev je prejel Logar, ker je pač lider Demokratov, ona pa ni pomembna, zato se z njo Janši ni dalo ukvarjati. Ko sem jaz izstopil, sploh reagiral ni, mogoče ker ve, da nikoli nisem pljuval po svojih bivših tovariših iz stranke, ker smo še vedno v dobrih odnosih. Pred časom me je na kavo povabil Andrej Hoivik, pa sva se malo pogovarjala o politiki, o družinah, o športu, tudi Alenka Jeraj me včasih ustavi na hodniku in se kaj pomeniva, nimam nobene zamere.

Kaj pa Janša?

Se pozdraviva na hodniku, čisto normalno, ampak to je tudi vse. Pri pozdravu tudi ostane.

Ali vam je danes kaj žal, da ste takrat zavrnili tisto izjavo o zvestobi stranki in se skupaj z Logarjem in Irglovo podali na samostojno pot?

Še enkrat naj poudarim, da moja samostojna pot ni bila v neposredni korelaciji z Logarjevim projektom, ker bi iz stranke v vsakem primeru izstopil, ne glede na to, kaj bi storila Anže in Eva.

Vi ste izstopili zaradi tega, ker ste se razšli v mariborskem odboru s Francem Kanglerjem, ki je potem, ko se je njegova stranka združila s SDS, postal vodja mestnega odbora in seveda tudi kandidat za poslanca, kjer ste vi kandidirali.

V bistvu ni bilo nobenega kreganja, šlo je za moj ponos in karakter. Ko je Kangler prevzel mariborski mestni odbor, so me nekateri člani začeli napadati, takratni predsednik nadzorne komisije mestnega odbora je celo trdil, da sem kot predsednik odbora za sabo pustil slabo finančno stanje in tako dalje. Seveda nič od tega ni držalo. Čisto vsak račun je odobrila centrala v Ljubljani. Zdelo se mi je, da je Janez Janša te napade name nekako dopuščal oziroma se vanje ni želel spuščati, kar me je, priznam, malce razočaralo.

Primož Lavre

Razumem znotrajstrankarsko politiko, razumem, da predsednik stranke »požegna«, kdo bo v katerem občinskem odboru predsednik, a jaz sem vendarle bil skoraj 20 let član stranke in že dvakrat zaporedoma izvoljen poslanec in si takih napadov name enostavno nisem zaslužil. Ker nisem več čutil vzajemne lojalnosti, sem se pač poslovil. Moj izstop ni bil nikoli povezan z nekaterimi drugimi političnimi projekti, ki so se takrat napovedovali.

Zanimivo, vodili ste preiskovalno komisijo v zadevi Kangler, potem pa ste zaradi njega zapustili stranko …

Ne toliko zaradi Kanglerja, ker v mojem siceršnjem političnem in osebnem življenju nima Kangler nobene vloge. Če se kot mestna svetnika vidiva, se pozdraviva, drugače pa mi je povsem irelevantna figura v vseh pogledih za moje siceršnje delovanje. Bolj zaradi teh ljudi, ki so se deklarirali kot SDS-ovci, ki so me bolj začeli napadati. In še bolj zaradi tega, ker je to dopuščal Janez Janša, s katerim imava neko kilometrino.

Vendarle sem napisal dve knjigi, če rečemo temu za zaščito njegovega dela in lika. Ko je bil zaprt na Dobu, sem bil prvi s svojimi tovariši iz mestnega odbora pred vrhovnim sodiščem. Še pred odborom 2014, ki ga je potem prevzel Damir Črnčec, sem pred vrhovnim sodiščem začel prižigati sveče, češ pravna država je umrla. Potem pa se ni niti oglasil, ko so me javno masakrirali.

To me je vodilo k prepričanju, da očitno nisem več zaželen. Daleč od tega, da bi me zanimalo, kje bom kandidiral, saj poslanska funkcija ni dedna. Želel sem si biti poslanec tri mandate, ne tako kot Irglova, ki je to že dvajset let. Imam pa svoj ponos, svoj karakter in sem se poslovil prav zaradi tega, ker so mi politični sopotniki zarinili nož, bolje rečeno mačeto, v hrbet.

Zakaj se po razhodu z Janšo in Logarjem niste raje odločili za denimo NSI ali kakšno drugo stranko?

Iz enostavnega razloga, ker se nisem hotel prodajati kot kaka politična prostitutka, kot to počnejo nekateri, ki potem iščejo svoj novi dežnik za politično delovanje. V preteklosti je znan primer, kako se je Janja Sluga iz SMC preselila v vrste Svobode in v njej našla platformo za nadaljevanje svoje poslanske kariere. Zdaj pa je kolegica Mojca Šetinc Pašek našla novo zavetje pri Socialnih demokratih, ker kaže, da se s Prebiličem nista našla.

Jaz sem govoril z Jernejem Vrtovcem, ko je prevzel NSI, o morebitnem sodelovanju na ravni strank. Jerneja spoštujem kot poslanca, verjamem, da bodo na volitvah dosegli dober rezultat, ker se je zamenjala vodstvena struktura, poleg tega se bodo verjetno povezali s SLS Tine Bregant in Fokusom Marka Lotriča. Kar zadeva mene, pa je vse v rokah volivcev. Možno je tudi, da marca ne bom več poslanec ...

SDS pa niste nikoli zaprosili, da vas vzamejo nazaj?

Ne, ne, nikoli. To je izvorno vprašanje. Tiste izjave ne bi nikoli podpisal, to moj bivši predsednik zelo dobro ve, kot človeka ga spoštujem. SDS je res dobro organizirana stranka, je tudi dobro menedžirana, včasih pa kdo tudi za njegovim hrbtom vleče kakšne poteze. Tudi v generalnem tajništvu so osebe, ki delajo škodo, saj Alenka Gortan iz velenjskega odbora ni kar tako šla k Logarju. V tajništvu so neke ženske, ki mislijo, da so stranka v stranki, zato se tam dela SDS določena škoda.

Je bil prestop Gortanove dogovorjen z Janšo? Gospa je še lani vodila velenjski odbor SDS, zdaj pa vodi odbor Demokratov.

Tega ne vem, o tem ne morem soditi, se je pa kar nekaj prestopov k Logarju zgodilo prav zaradi zamer. Ko nisem podpisal tiste izjave, me je poklical Janša, bil je začuden, ker sem veljal za zelo lojalnega človeka. Po njegovem glasu sem videl, da mu ni vseeno. A sem mu rekel, spoštovani predsednik, meni ni treba ničesar podpisovati za to, da bi dokazal svojo lojalnost stranki, sem jo že dokazal čez vrsto političnih akcij.

Tudi če bi bil še enkrat pred to dilemo, je ne bi podpisal, ne glede na mojo siceršnjo politično usodo, ki je, kot pravim, tudi osebna, irelevantna v kontekstu v primerjavi s skrbjo za našo ljubo domovino. Tako da bi vse korake še enkrat ponovil, razen takrat, ko je šel Žan Mahnič za državnega sekretarja za nacionalno varnost v Janšev kabinet, nikoli ne bi prevzel vodenja preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler in drugi. Tega pa ne bi zaradi čisto osebnih razlogov, pa tudi delno etičnih.

Kdo bo po vašem sestavil prihodnjo vlado: Janez Janša ali Robert Golob ali kdo tretji?

Prej sva govorila o tem, da so se ponujale razne alternative, preko Logarja, preko Prebiliča, ki bo zdaj 15. oktobra ustanovil stranko, ampak mislim, da ta akterja nista resna.

Narediti želita tretji blok ...

Mislim, da je to utopija iz preprostega razloga. Ne verjamem niti, da bo kateri od njiju jeziček na tehtnici, ampak bo to neka povsem druga politična koalicija – tista, ki jo v končni fazi zdaj jaz snujem z določenimi akterji. Mi bomo določili, v katero smer bo šla država pod naslednjo vlado. Pustimo zdaj ankete, recimo, da bo rezultat na volitvah bolj ali manj enak, da bo SDS relativna zmagovalka naslednjih volitev.

Janša ima neko svojo odbojnost in potrebuje koalicijske partnerje, zato bo boj za vsak glas, za vsako stranko. Logar in Vrtovec s svojo mini koalicijo se bosta približala tej večini, čeprav ni nujno, da bo zagotovljena. Po drugi strani pa bo tudi Golob ostal na okoli 15 do 20 odstotkih in bo prav tako potreboval zaveznike. Mislim, da SD z lahkoto pride v parlament, tudi Levica v povezavi z Vesno bo prišla, prav tako tudi Prebilič ne glede na to, kaj zdaj govori o Golobu.

Saj veste, po volitvah se karte premešajo na novo in so potem vsi veliki prijatelji. Tukaj ima politolog Igor Lukšič prav, da vseeno bolje kaže Golobu, da bo ponovil mandat, kar bo po dolgem času unikum. Če mu bo to uspelo, mu bo treba čestitati, saj Janši ni uspelo, da bi imel dve vladi zapored.

Kaj se vam zdi bolj verjetno: da bi Prebilič vstopil v desno Janševo vlado ali Logar v levo Golobovo?

Oba sta relativno dobra retorika z mankom vsebine, velikokrat spuščata dimne zavese, nikomur se ne bi rada zamerila. Mislim, da vse to, kar zdaj govorita, po volitvah ne bo pomembno za sestavo vlade. Logar, ki zdaj išče svoj medijski prostor pod soncem, bo spet padel v naročje Janeza Janše, Prebilič, ki se deklarira kot levosredinski politik, pa bo bolj verjetno sodeloval v Golobovi kot v Janševi vladi. Zato kakšnega presenečenja ne pričakujem. Vsekakor pa v parlamentu ne bo zgolj pet strank kot zdaj, navsezadnje smo jih imeli že tudi devet. Več ko jih bo, bolj bo zanimivo videti, kakšna politična zavezništva se bodo sklepala.

Primož Lavre

Čigav adut je Vladimir Prebilič? Milan Kučan stavi na Goloba, ne na njega.

Menim, da se je Prebilič, podobno kot Logar, zakalkuliral prav s tem sredinskim bazenom, saj se bo politični prostor pred volitvami vedno bolj radikaliziral, vedno bolj na desno, vedno bolj na levo, tako da za sredino ne bo ostalo veliko prostora. Kdor bo obveljal kot zmerni politik, ki lovi sredinske glasove, bo po moji oceni potegnil kratko. Kučan kot večni stric iz ozadja levice tokrat stavi na Goloba, ampak Golob ima tudi druge zaveznike, od ljubljanskega župana Jankovića do predsednika Uefe Čeferina, pa do zelo zvestih vojakov v lastnih vrstah, predvsem mislim na notranjega ministra Poklukarja in Črnčeca, ki bo prvi nadzornik v obrambnem holdingu.

Podobno kot Janša si je tudi Golob znal izbrati zaveznike takrat, ko je šlo zares, in ni čakal, da bi mu voda tekla v grlo. Zato ima Golob boljšo obrambno pozicijo, tudi mogoče malo drugačen karakter. Pa pustimo zdaj ob strani zadeve, ki mu jih KPK in tožilstvo upravičeno očitata. Pri tem mislim na konflikt interesov v aferah Tatjana Bobnar in Karigador.

Po drugi strani pa je Golob zelo priljuden. V končni fazi se je z mojo družino, z mojim nečakom Edvardom in nečakinjo Frido, ki sta zmagovalca oddaje Slovenija ima talent, fotografiral. Kot premier pošlje čestitko vsakemu poslancu. Tudi jaz sem mu jo za rojstni dan poslal po sms, nakar mi je vljudno odgovoril, tako da se zna komu prikupiti. Glede na ankete ima tudi večje možnosti v fotofinišu, da zmanjšuje svoj zaostanek. Ne zaradi poroke s Tino Gaber, ampak zaradi božičnice, zato ima boljše izhodišče za ponovitev mandata.

Kaj lahko Goloba in njegovo vlado omaje slabega pol leta pred volitvami? Predčasnih volitev očitno ne bo, čeprav jih je Janša napovedal.

Saj pravim, tu je bil res spreten krmar čez te politične čeri. Veste, kaj bi mu lahko edino skrajšalo mandat za kakšen mesec ali dva? Če bi bila uvedena sodna preiskava. Če bi preiskovalni sodnik ocenil, da je vseeno nekaj dovolj trdnih dokazov, da je lahko Golob hodil po robu zakona ali celo čez njegov rob. To bi bil lahko tisti sprožilec, ki bi skrajšal mandat za mesec ali dva, saj bi bil prvi premier v zgodovini Republike Slovenije, proti kateremu bi bila sprožena preiskava. Če pa se bo uresničila napoved njegovega odvetnika in bo zahteva po preiskavi zavržena, potem ne bo predčasnih volitev. Po parlamentarnih hodnikih se špekulira, da naj bi bile volitve 15. marca.

Vaše stranke ankete sploh ne zaznajo. Kaj boste počeli, če ne boste več izvoljeni za poslanca?

Prve ankete Mediane in Ninamedie so nam namerile 0,5 odstotka, nato pa nam je padla podpora na 0,1 odstotka. Vseeno mislim, da se bo ta trend spremenil po plakatni akciji, in ko bomo predstavili koalicijo, v kateri bodo znana imena, pa ponudili rešitve za to našo ljubo Slovenijo. Ko bomo predstavili, kakšne dejanske probleme imamo v Sloveniji, od padanja natalitete do slabše gospodarske slike, kako je padel standard ljudi, tako zaposlenih kot upokojencev, s kakšnimi problemi se soočajo mlade družine, ki si ne morejo ustvariti svojega doma brez pomoči staršev. EU pa je postala ječa narodov, kjer diktirajo od financ do varnosti, tako da bomo morali na tem področju nekaj postoriti.

Primož Lavre

Program naše stranke Suvereni sta pomagala pisati tudi znana profesorja. Dr. Marko Jesenšek, priznani slovenist in redni član SAZU, je prispeval del programa, ki govori o zaščiti slovenskega jezika kot uradnega in državnega jezika v državi. Dr. Jože P. Damijan pa je napisal nekaj prispevkov h gospodarskemu in socialnemu programskemu sklopu stranke. Resnično verjamem v preboj naše stranke Suvereni, do volitev bo z nami sodelovalo še več strokovnjakov s posameznih področij.

Pričakujete, da boste dobili en odstotek, potem boste pa lahko z državnim financiranjem ostali v politiki?

Takšnega poslovnega modela strank ne odobravam. Imamo kar nekaj strank, ki presežejo en odstotek, nikoli pa ne pridejo do štirih, potem pa se lahko neki gospod vrsto let na obali sonči. Večkrat sem poudaril, da bi ukinil vse financiranje iz proračuna, tudi za parlamentarne stranke. Naj se financirajo z donacijami in članarinami. To je popolna izguba davkoplačevalskega denarja, za zunajparlamentarne in parlamentarne stranke skupaj porabimo 22 milijonov evrov letno. To bi bilo treba absolutno ukiniti.

Imate rezervno službo?

Preden sem bil izvoljen za poslanca, sem bil strokovni sodelavec v državnem zboru. Še pred tem sem bil na trgu, bil sem medijski podjetnik, imel sem svoj portal, ki že dolgo ni več v moji lasti. Kot pravnik in bivši novinar brez težav lahko najdem novo službo, za mojo eksistenco se ni treba bati, še najmanj slovenski politiki. Preziram tiste, ki gredo v politiko, da bi si zagotovili eksistenco, narod pa od tega nima čisto nič. Bom pa skušal ostati v njej, moja motivacija je, da želim biti predstavnik ljudstva tri mandate, da bi lahko naredil še kaj koristnega za volivce in za Slovenijo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.