Novakova je odločitev ustavnega sodišča na novinarski konferenci označila kot "odločitev za več resnice v Sloveniji", ki obenem pomeni tudi zadoščenje za žrtve, ki so trpele v času komunističnega režima. Odločitev je po njenem mnenju tudi v skladu z evropskimi in splošnocivilizacijskimi normami.
Novakova je k razmisleku pozvala vse župane in svetnike v občinah, kjer ulice in trgi še nosijo Titovo ime ali ime kakšnega drugega človeka, ki je bil prav tako del tega režima in za katerega se ve, da je sodeloval pri kršenju človekovih pravic. Kriterij za preimenovanje pa je po njenem mnenju zgodovinski dokaz, da je bila neka oseba zločinec oziroma je kršila človekove pravice.
"Upam, da se bomo v Sloveniji končno odločili za civilizacijsko vrednoto, ki se ji reče resnica, in na podlagi te obsodili vse medvojne in povojne zločine ter tudi odstranili imena zločincev iz naših mest in ulic ter tudi njihove kipe," je dejala. Materialni stroški, ki bi ob tem nastali, so po njenem mnenju zanemarljivi v primerjavi z moralno škodo, če ulica nosi ime po zločincu.
Po prepričanju predsednika Mlade Slovenije Jerneja Vrtovca, ki se je tudi podpisal pod pobudo presoje ustavnosti, je bilo poimenovanje ceste po Titu za marsikoga žaljivo. Ustavno sodišče je v razsodbi sledilo argumentom Mlade Slovenije, da Titovo ime - ne glede na to, kako je bil priljubljenih pri nekaterih in osovražen pri drugih - simbolizira totalitarni režim, je dejal Vrtovec. Po njegovih besedah gre za "zmago demokracije in demokratične miselnosti nad trdim totalitarnim režimom - komunizmom".
Kot poudarja Vrtovec, si v MSi prizadevajo za narodno spravo, ključno zanjo pa je priznanje zločina. Po njegovih besedah je bil tako danes storjen velik korak naproti spravi slovenskega naroda.
Na vprašanje, po kom bi poimenovali omenjeno cesto, je Vrtovec odgovoril, da po nekdanjem predsedniku vlade in velikem domoljubu Andreju Bajuku.
Svoje zadovoljstvo je izrazila tudi ena od podpisnic pod pobudo za ustavno presojo Lidija Drobnič iz NSi. Kot je poudarila, ji je bilo vzeto dostojanstvo tako leta 1949, ko je bila zaprta v koncentracijskem taborišču, kot tudi pred dvema letoma z vnovičnim poimenovanjem ceste v Ljubljani po Titu.
Z odločitvijo ustavnega sodišča je bila po besedah Drobničeve podana "ugotovitev, da je bil dan prelom s prejšnjim režimom in da si kar vsakdo ne more vzeti v roke pravice, da bi odločal, kaj je ustavna demokracija, kdaj si lahko kakšne simbole privošči in pri tem ne upošteva vseh državljanov".