KPK: Prerivanje okoli korita je v krizi le še bolj očitno in brutalno

Gre za stanje, v katerem sta sistemska in politična korupcija - kot posledica sprege političnih ter drugih ozkih interesnih skupin in elit pri upravljanju velikega dela slovenskega gospodarskega in finančnega sistema - ključno prispevala k moralnemu in gospodarskemu propadu Slovenije, ocenjujejo v protikorupcijski komisiji. To stanje je prispevalo tudi k poglabljanju nezaupanja ljudi v institucije pravne države in demokracijo ter k blokadi gospodarskega razvoja države, so dodali.

Kot pravijo na komisiji, je področje upravljanja družb v večinski lasti države v slovenski politični realnosti ob relativno nizki kulturi korporativnega upravljanja izpostavljeno izrazitim tveganjem sistemske in politične korupcije ter nasprotja interesov. Uveljavljanje osebne, moralne, politične, odškodninske ali kazenske odgovornosti za ravnanja in opustitve, povezane z upravljanjem omenjenih družb, pa da je skozi celotno zgodovino samostojne države skoraj ničelno.

Danes, ko smo v finančnem in gospodarskem krču, je prerivanje okoli korita le še bolj očitno in brutalno, so zapisali. "Metodologija je enaka, le igralci na vrhu se občasno spreminjajo," so še izpostavili v KPK. Na vse to KPK že dalj časa glasno opozarja, a do vsebinske razprave o rešitvah po njihovem še nikoli ni prišlo. Velika večina levih ter desnih vlad v zadnjih dvajsetih letih namreč po mnenju KPK ni pokazala bodisi znanja, bodisi pripravljenosti, bodisi sposobnosti oziroma moči, da bi to spremenila.

Ob tem pa pojasnjujejo, da politično kadrovanje v Sloveniji ni kaznivo dejanje, temveč izraz nizke stopnje politične in korporacijske kulture, kar pa ni korupcija v ožjem pomenu besede, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

KPK zato pričakuje, da se bodo nosilci politične oblasti, "če so njihovi skoraj soglasni odzivi o neprimernosti take prakse vsaj malce iskreni", zavedali svoje zaskrbljujoče nemoči in nezmožnosti preprečiti takšne politično-korporativne kadrovske prakse.

Prav tako pričakujejo, da bodo nosilci oblasti končno vzpostavili pravni ter institucionalni okvir, ki bo takšne nesprejemljive kadrovske prakse dejansko onemogočil. Komisija zato poziva nosilce oblasti, da prevzamejo odgovornost pri vzpostavljanju ustreznega kontrolnega okvira upravljanja državnega premoženja, in povedo, kdaj ter kaj bodo storili, da se bodo stvari izboljšale in izkažejo dovolj zrelosti, odgovornosti in moči, "da preprečijo spopade omrežij in prevlado klientelističnih ter ozkih zasebnih interesov nad javnim interesom".