NSi bi zaostrila pogoje za azil, omejila število sprejetih beguncev na 5000

V času, ko so se nekatere države EU odločile za zaostritev kriterijev za podelitev azila in omejitev števila potencialno sprejetih prosilcev za azil, se je vlada Mira Cerarja očitno odločila ubrati nasprotno pot, so v sporočilu za javnost ob predlogu dopolnil zapisali v NSi. Ob tem so navedli, da je vlada konec decembra lani v zakonodajni postopek vložila "nov zakon o mednarodni zaščiti, ki med drugim širi nabor pravic in rahlja kriterije za pridobitev statusa begunca ali mednarodne zaščite".

Ker tem vladnim nameram v NSi nasprotujejo, so k zakonu vložili predlog dopolnil, s katerimi želijo "slovensko azilno zakonodajo uskladiti s primerljivimi ureditvami v večini držav članic EU in jo prilagoditi gospodarskim in družbenim zmožnostim Republike Slovenije".

Prepričani so, da gospodarska moč naše države in njeno javnofinančno stanje ne omogočata priznavanja statusa družinskega člana širšemu krogu oseb, kamor spadajo drugi sorodniki, kot so bratje, sestre, roditelji polnoletnega ali mladoletnega poročenega prosilca ali oddaljenejši sorodniki. Predlagajo, da tem skupinam torej tak status ne bi bil priznan.

Bi pa v zakonu ohranili priznavanje položaja družinskega člana zakoncu, izvenzakonskemu partnerju, mladoletnim neporočenim otrokom, posvojencem in enemu od roditeljev ali drugi odrasli osebi, ki je odgovorna za mladoletnega neporočenega prosilca. Taka ureditev je po navedbah NSi usklajena z evropsko direktivo in primerljivimi ureditvami v večini držav EU.

Obenem predlagajo, da se v zakon vnese nov člen, s katerim bi uzakonili kvoto oseb za priznanje mednarodne zaščite na največ 5000. Kot so pojasnili, je treba namreč upoštevati nastanitvene zmožnosti naše države in finančna sredstva.

Ker vladni predlog ne vsebuje jasne določitve roka, v katerem mora prosilec zaprositi za azil, so v NSi pripravili tudi dopolnilo, v katerem določajo petdnevni rok za vložitev prošnje za azil, sicer osebe to pravico izgubijo. O pravici do azila mora biti odločeno v roku enega leta, prosilec pa ima nato še pravico do prošnje za podaljšanje tega roka. S tem predlogom se zagotavlja predvsem večja učinkovitost države pri nadzoru prehodov državne meje in obvladovanju migrantskih tokov, kakršnemu smo bili priča lani jeseni, so pojasnili.

K večji varnosti slovenskih državljanov in njihovega premoženja pa bi po njihovem mnenju pripomogli tudi strožji pogoji za odvzem statusa begunca ali subsidiarne zaščite. Z dopolnilom predlagajo, da se ta status odvzame osebam, ki so bile pravnomočno kaznovane ali spoznane za krive prekrškov z elementi nasilja.