Vlada zaostruje azilno zakonodajo

Kot je zapisano v sporočilu po seji vlade, predlog zakona v veliki meri ohranja obstoječo ureditev postopkov mednarodne zaščite, skladno s prenovljeno zakonodajo EU pa krepi standarde za ranljive kategorije in mladoletnike brez spremstva. Vključuje tudi mehanizme za preprečevanje zlorab sistema mednarodne zaščite.

Predlog med drugim določa krajše roke za odločanje v pospešenih postopkih. Organ bo moral v teh primerih odločiti v dveh mesecih. Hkrati na novo določa, da pritožba v primeru pospešenih postopkov ne zadrži izvršitve odločitve. "Predlog na ta način omogoča hitro in učinkovito obravnavo tistih, za katere se že na začetku ugotovi, da očitno ne potrebujejo mednarodne zaščite," je zapisano v sporočilu.

Predlog zakona omejuje možnost vlaganja ponovnih prošenj. Organ lahko prošnjo osebe, ki ji je bil pravnomočno zavrnjen prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, obravnava v skladu z določbami zakona o tujcih. "Pravno sredstvo zoper zavrnitev drugega in vsakega nadaljnjega zahtevka namreč ne zadrži izvršitve," je zapisano.

Zakon tudi časovno omejuje možnost vlaganja ponovnih prošenj, če je prosilec samovoljno zapustil azilni dom, in sicer tako, da prosilec nove prošnje ne more več vložiti, če se ne vrne v devetih mesecev.

Ko prosilec samovoljno zapusti azilni dom, zakon predvideva tudi možnost meritornega (vsebinskega) odločanja, kar trenutna zakonodaja ne predvideva.

Prenovljeni so tudi mejni postopki. V primeru prihodov večjega števila državljanov tretjih držav oziroma oseb brez državljanstva, ki vložijo prošnje za mednarodno zaščito na meji ali v tranzitnih območjih, je mogoče postopke izvajati tudi, ko so te osebe nastanjene v bližini meje ali tranzitnega območja.

Pri tem predlog zakona določa, da mora organ o prošnji odločiti v 14 dneh, celoten postopek pa tudi v primeru uporabe pravnih sredstev zaključiti v enem mesecu.

Pri pravicah prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito predlog ohranja obstoječa raven pravic, prinaša pa nekaj novosti.

Pri pravicah oseb s priznano mednarodno zaščito predlog zakona z namenom spodbujanja k vključevanju v družbo tako na novo določa pogoje in časovno obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev, pri čemer pravico do nadomestila omejuje na 18 mesecev. Pravica se lahko sicer podaljša za nadaljnjih 18 mesecev, vendar le, da se oseba v obdobju prvih 18 mesecev udeleži najmanj 80 odstotkov ur tečaja slovenskega jezika.

Novela tudi ukinja enkratno denarno pomoč v višini 270 evrov, prav tako pravico osebe s subsidiarno zaščito do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev za družinske člane.

Vlada zagotavlja, da je bil predlog zakona pripravljen v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti, kot tudi, da je bila o njem opravljena široka strokovna razprava s civilno družbo.

Vlada je sprejela tudi mnenje glede novele zakona o mednarodni zaščiti, ki jo je v DZ predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Anjo Bah Žibert (SDS). Odločila je, da novele ne podpira.