Revija Reporter
Slovenija

Nevarnost snežnih plazov v visokogorju

STA

26. feb. 2020 10:06 Osveženo: 10:10 / 26. 2. 2020

Deli na:

Fotografija je simbolična.

Bobo

Nevarnost snežnih plazov se zaradi sneženja in novega snega hitro povečuje na celotnem območju naših gora. Nad nadmorsko višino okoli 1700 metrov oz. tam, kjer je bila prej stara snežna odeja, bo nevarnost večinoma znatna, tretje stopnje, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Nevarna bodo strmejša pobočja ter mesta z napihanim snegom. Na vetru izpostavljenih legah, kjer je novi sneg spihan do stare podlage, pa je še vedno nevarnost zdrsov.

Stara snežna odeja je dobro preobražena in trda, na njej je od 5 do okoli 30 centimetrov novega snega, odvisno od nadmorske višine, več snega je v visokogorju zahodnega in južnega dela Julijskih Alp. Jugozahodnik je delal zamete, a veter se obrača v severno smer, zato bodo novi zameti na južnih pobočjih. Novi sneg se v visokogorju ni dobro sprijel s trdo podlago, zato je pod novim snegom šibka plast. Snežne razmere se bodo danes čez dan še spreminjale.

Danes bo v gorah snežilo, meja sneženja se bo z začetnih okoli 1800 metrov spustila ponekod tudi do nižin. Zapihal bo veter severnih smeri. Ponoči bodo padavine ponehale, v četrtek bo delno jasno. Zapihal bo jugozahodnik. Popoldne se bo od zahoda počasi pooblačilo in v noči na petek bodo predvsem na Notranjskem in severnem Primorske prehodno spet manjše padavine. Meja sneženja bo večinoma na nadmorski višini okoli 800 metrov. V petek se bo delno zjasnilo. Pihal bo okrepljen, ponekod tudi močan severni veter.

Plazovne razmere se bodo slabšale. Zaradi sneženja se bo povsod povečala nevarnost snežnih plazov in bo znatna, tretje stopnje zlasti v visokogorju nad nadmorsko višino okoli 1700 metrov, je pa ta višina precej odvisna od tega, kako visoko je bila stara snežna podlaga. Zameti bodo danes dopoldne nastajali na severnih, popoldne pa na južnih pobočjih, v četrtek pa, ob jugozahodniku, spet na severnih straneh grebenov in sedel. Šibka plast pod plastjo novega snega bo ostala, saj bo do petka ostalo hladno, ledišče bo večinoma na okoli 1000 metrih nadmorske višine. Zato se bodo lahko predvsem na strmejših pobočjih že ob manjši obremenitvi snežne odeje hitro lahko sprožili plazovi kložastega snega na mestih z napihanim snegom, s strmih pobočij pa se bodo lahko predvsem danes in jutri spontano prožili plazovi nesprijetega, suhega snega. Na vetru izpostavljenih grebenih, kjer bo novi sneg močno spihan, bo nevarnost zdrsov.