"Nesmiselna oziroma nepotrebna," je vlada ocenila priporočila opozicije

Računsko sodišče je v poročilu, objavljenem 18. marca, ugotovilo, da vlada, ministrstva za zdravje, za gospodarstvo, za obrambo ter zavod za blagovne rezerve pri nabavah zaščitne opreme niso bili učinkoviti.

Postopki javnega naročanja po mnenju računskega sodišča niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov zaščitne in medicinske opreme, postopki pa so bili v nekaterih primerih izvedeni tudi v neskladju s predpisi in drugimi akti. Od vlade in zavoda je zahtevalo popravljalne ukrepe.

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim vodjo poslanske skupine LMŠ Branetom Golubovićem je v zvezi s temi ugotovitvami računskega sodišča vladi posredovala več priporočil.

Med drugim je tako vladi predlagala, naj nemudoma ukrepa v skladu s priporočili in popravljalnimi ukrepi računskega sodišča. Vendar pa v vladi menijo, da je to priporočilo nepotrebno, saj je računsko sodišče vladi in zavodu za blagovne rezerve že določilo rok 90 dni, v katerem bosta predložila odzivno poročilo. Revidiranci, katerim je računsko sodišče podalo priporočila, pa bodo ta priporočila preučili.

Prav tako je skupina poslancev predlagala vladi, naj pripravi spremembe predpisov, ki bodo zagotovile ustrezne podlage za ravnanje v izrednih okoliščinah. A vlada meni, da je tudi to priporočilo nepotrebno, saj se nanaša na popravljalni ukrep, ki ga je vladi predložilo že računsko sodišče.

Kot so dodali v vladi, pa je uprava za zaščito in reševanje že pripravila načrt aktivnosti z določitvijo nosilcev dejavnosti in rokov, na podlagi katerega bo dopolnila predpis in oceno ogroženosti. Prav tako bo dopolnila priloge k državnemu načrtu za nalezljive bolezni.

Tudi o priporočilu, naj vlada izrednih okoliščin ne izkorišča za vzpostavitev netransparentnih sistemov nabav, ki omogočajo korupcijska tveganja, so v vladi zapisali, da je nepotrebno. Evropska direktiva in nacionalni zakon o javnem naročanju namreč določata tudi načine postopkov javnega naročanja ter izvajanja naročnikov v primerih nabav v izrednih okoliščinah.

Ob upoštevanju tržnih okoliščin v času prvega vala epidemije ter stanja zalog medicinske in zaščitne opreme, kakršnega je pustila prejšnja vlada, vlada zaradi zagotavljanja pravice do zdravstvenega varstva postopkov ni mogla voditi kot v času običajnih razmer, so pojasnili.

Priporočilo, naj vlada dejavno sodeluje z organi nadzora oz. pregona pri iskanju in uveljavitvi odgovornosti za neustrezna ravnanja funkcionarjev in javnih uslužbencev v postopkih nabave opreme, pa je po mnenju vlade nepotrebno in nesmiselno. Vsi revidiranci namreč v največji meri sodelujejo z organi nadzora in pregona, so zatrdili.

Za neutemeljeno pa so v vladi označili priporočilo, naj se vlada vzdrži sprejemanja nepreglednih normativnih podlag. Bistveni očitek računskega sodišča namreč niso nepregledne normativne podlage, pač pa obstoječa, trajna sistemska neustreznost, za kar pa ni odgovorna aktualna vlada.

Tudi priporočilo, naj vlada prevzame politično odgovornost za netransparentne postopke nabav opreme, pa je po oceni vlade nesmiselno. Če priporočilo pomeni poziv vladi k odstopu, je tudi po mnenju zakonodajno-pravne službe na mestu opozorilo, da pozivanje k odstopu ni v pristojnosti DZ, pač pa gre za enostranski akt predsednika vlade in ministra, pristojnost DZ pa je omejena izključno na obvestilo odstopu na seji DZ, so navedli.

DZ bo opozicijska priporočila obravnaval na izredni seji 13. aprila.