Kneisslova se je s predstavniki nemško govoreče skupnosti sestala v torek v prostorih avstrijskega veleposlaništva. V izjavi po srečanju z zunanjim ministrom, ki opravlja tekoče posle, Karlom Erjavcem se je zavzela za priznanje nemško govoreče skupnosti v slovenski ustavi po vzoru italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji.
Omenjena zveza v resoluciji med drugim poudarja, da Slovenija ne upošteva priporočil Sveta Evrope, ki so osnova za preživetje neke jezikovne manjšine in se nanašajo na področja, kot so pouk v nemškem jeziku, primerno priznanje manjšinskega jezika v radijskih in televizijskih programih in priznanje zadovoljivih finančnih sredstev.
"Kot legitimni predstavniki nemško govoreče manjšine opozarjamo na neurejenost področja in pozivamo vlado republike Slovenije, da končno začne urejati ustavnopravni položaj narodne skupnosti," so še zapisali v resoluciji, v kateri so še opozorili, da želijo "kot samostojna narodna skupnost v smislu kulturne povezanosti z večinskim prebivalstvom graditi trajnostne mostove miru med Slovenijo in Avstrijo".
V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah živelo okoli 2000 pripadnikov nemško govoreče skupnosti, ki pa ne živijo na strnjenem območju.
Slovenija tudi meni, da položaj nemško govoreče skupnosti ustrezno rešuje sporazum o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti med Slovenijo in Avstrijo, ki sta ga državi podpisali leta 2001. Del sporazuma je namreč interpretativna izjava, v kateri je zapisano, da pripadnikom nemško govoreče skupine v Sloveniji pripadajo pravice po 61. členu slovenske ustave.