Prvič, podana je ovadba na tožilstvo v Beogradu, češ da gre za vojno hudodelstvo. Ovadbo je vložil odvetnik specialist za vojne zločine zoper takratno JLA. Od tu naprej je zadeva v rokah specializiranega tožilstva. Tožilstvo v Beogradu lahko ovadbo zavrže, npr. zaradi pomanjkanja dokazov itd. Lahko pa ovadbo sprejme in zahteva preiskavo zoper oba obdolženca. Preiskava lahko pokaže, da ima ovadba svoj temelj v dejstvih.
Drugič, če po mnenju preiskovalnega sodnika (oz. izvensodnega senata) zoper oba obdolženca obstaja dovolj dokazov za utemeljeni sum, gre zadeva nazaj k tožilcu, ki lahko vloži obtožnico. Ko/če je obtožnica pravnomočna, lahko razpravni senat specializiranega sodišča razpiše javno obravnavo.
Tretjič, na tej obravnavi se bodo navajali dokazi. Če Kučan in Slapar takrat ne bosta imela pravnega zastopnika, se bodo dokazi obravnavali enostransko in v odsotnosti obeh obdolžencev.
Četrtič, v tem primeru je še bolj verjetno, da bosta oba obsojena v odsotnosti (in absentia).
Petič, zoper to je sicer možna pritožba (v Beogradu). Od dejstev in dokazov na obeh instancah je odvisno, ali bo ta obsodba postala pravnomočna. Če bosta obdolženca imela pravnega zastopnika, je na koncu možna pritožba na srbsko ustavno sodišče. Pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP) ne bo možna, če se obdolženca ne bosta sproti pritoževala na sodbe na instancah srbskih sodišč.
Šestič, nosilni precedens na ESČP je primer Streletz, Krenz in Kessler proti Nemčiji (2001). V zadevi je Zahodna Nemčija po združitvi sprejela obsodilno sodbo med drugim zoper tedanjega predsednika vzhodnonemškega CK, ker da je posredno soodgovoren za poboje pri poskusih prebegov čez berlinski zid. Ta precedens bosta srbski ovaditelj in tožilec, ker gre njima v prid, citirala že pred domačimi sodišči.
Sedmič, če bosta obtoženca obsojena, jima (ob predhodnem izčrpanju vseh srbskih domačih pravnih sredstev) preostane pritožba na ESČP v Strasbourgu. V tej pritožbi, ki ne bo več mogla sloneti na obstoju ali neobstoju zadostnih dokazov – ampak le na kršitvah procesne in materialnopravne narave – bo treba zadevo 'predestilirati' v sobesedilo strasbourške sodne prakse. Ker se s tem kot neodvisni pravni svetovalec (independent legal consultant) zdaj ves čas ukvarjam, poudarjam, da bo to zahtevna naloga.
Osmič, pravno prakso iz Strasbourga je treba navajati že na instancah srbskega sojenja. Če se to ne bo uveljavljalo, iz teh razlogov pritožbe na ESČP ne bo mogoče vložiti. Moj pravni nasvet, kot minimalno, je, da si oba obdolženca brez odlašanja priskrbita pravno zastopanje.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
