Pravzaprav nič bistveno novega – zgodovina se ponavlja: najprej tragedija, nato spet tragedija, morda tudi kot farsa v »demokratičnih« okoliščinah. Gre samo za nadaljevanje zgodbe, ki jo je že davnega leta 1957 genialno zapisal M. Djilas. Da bi novi razred v postkomunizmu uresničil svoje cilje (ali ohranil že dosežene), je njegova prva žrtev pravo. Ločnica med družbeno prav in narobe ne poteka na osi pravno - protipravno, temveč na osi lojalno - nelojalno.
B. Magyar zato ugotavlja, da je v postkomunistični mafijski državi edini greh – ali greh vseh grehov – nelojalnost. Seveda nelojalnost »družini«. V resnici je to samo posttranzicijska prilagoditev znanega poljskega črnohumornega truizma iz časa komunizma, ki pravi: Daj mi osebo in dal ti bom pravo (ki ga je ta oseba prekršila).
KOLUMNA V CELOTI NA PORTALU IUS-INFO