Cotmanova ni želela konkretno komentirati, pri katerih odprtih vprašanjih pokojninske reforme bi vlada še lahko popustila, saj je pokojninska reforma po njenem mnenju občutljivo področje, zato je socialnim partnerjem in vladi dala možnost dogovora na točkah, kjer so še razhajanja.
Kot pravi, pri pogajanjih "nihče ni zmagovalec", vse pa je stvar socialnega dogovarjanja in popuščanja na obeh straneh.
Po Svetlikovih besedah je pokojninska reforma nujna, zato jo je treba čim hitreje sprejeti. Ob tem je za STA izpostavil, da se mu zdi problematično, da bi lahko pogajanja omilila pogoje, zaradi česar bistvenega učinka na vzdržnost pokojninske blagajne ne bo oziroma bo zelo kratkoročen.
Po Svetlikovem mnenju je težavno tudi to, da se ob vseh reformah skuša z nepotrebnimi manevri dodati tudi čiščenje pokojninske blagajne, "ki ima skrit scenarij varčevanja pri upokojencih, ki so že dobili neko pravico in odmerjene pokojnine in ima lahko pri določenih kategorijah ideološki prizvok".
Predlog pokojninske reforme, ki ga je v sredo sprejela vlada, se sicer po več pogajanjih s socialnimi partnerji nekoliko razlikuje od prvotnega predloga, čeprav še vedno ni usklajen.
Pri odmeri starostne in predčasne pokojnine denimo vladni predlog predvideva, da se za izračun pokojninske osnove upošteva 24 najboljših zaporednih let zavarovanja, medtem ko je prvotni predlog predvideval 28 najboljših zaporednih let minus tri najslabša leta. Po mnenju Cotmanove je vladni predlog zagotovo boljši od prvotnega, saj se manjše število let zagotovo pozna pri vsakem posamezniku. Svetlik pa meni, da je bil prvotni predlog boljši, saj sedaj znotraj 24 let lahko ostanejo tudi slaba leta.
Prvotni predlog prav tako ni predvideval ugodnosti znižanja starostne meje zaradi dela pred 18. letom, do katerega so po sedanjem vladnem predlogu upravičeni tako moški kot ženske, če so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa, a bi se jim upoštevala le polovica obdobja dela pred 18. letom.
"S tem predlogom in olajšavami se absolutno strinjam, čeprav se upošteva zgolj polovica obdobja," je poudarila Cotmanova. Po njenem prepričanju je 40 let delovne dobe maksimalno število let, ki naj jih človek izpolni za upokojitev.
Svetlik je glede tega predloga dejal, da bo po svoje znižal učinke v smislu finančne vzdržnosti. "Je pa res, da je prvotni predlog tej kategoriji zgodnjih začetnikov zelo zaostril pogoje," je povedal in dodal, da se mu zdi olajšava smiselna.
Prav tako vladni predlog na zahtevo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije povsem na novo predvideva, da se lahko zavarovanec, ki je na dan 10. oktobra prejemal denarno nadomestilo za brezposelnost ali mu je zavarovanje do upokojitve plačeval zavod za zaposlovanje in bi vmes izpolnil pogoje za upokojitev, tudi po uveljavitvi novega zakona upokoji pod starimi pogoji, kar Cotmanova prav tako podpira. Svetlik večjih učinkov pri tem ne pričakuje.
Nekdanji minister je dodal še, da so se vlada in socialni partnerji do sedaj razmeroma dobro pogajali ter da so sindikati mnogo bolj pripravljeni na sprejem sprememb kot so bili dve leti nazaj. "Upam, da na koncu, tudi če ne bodo dali popolnega soglasja, ne bodo ustavljali te reforme še z enim referendumom," je še povedal.