Končno besedilo predloga pokojninske reforme bo sicer nastalo na podlagi usklajevanja teksta s pripombami koalicije, opozicije in tudi na podlagi usklajevanja s socialnimi partnerji, je v izjavi novinarjem pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Vizjak.
Usklajevanje pokojninske reforme in reforme trga dela s socialnimi partnerji bodo začeli na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta. Po Vizjakovih besedah bodo socialnim partnerjem razdelili gradivo in predstavili reforme, želijo pa tudi oblikovati delovne pogajalske skupine za omenjene zakone. Ob tem upa, da bodo pogajalske skupine uspeli oblikovati že v petek.
Socialne partnerje bodo zaprosili, naj do takrat oblikujejo predloge za skupine, ministrstvo pa bo omogočilo vso potrebno logistiko za pogajanja. Vizjak upa in prosi socialne partnerje za to, da "posvetijo tem projektom močno prioriteto", saj so potrebni za Slovenjo, ne le "za javnofinančno sliko, temveč tudi za upravičence".
Vizjak je namreč poudaril, da z reformo zaustavljajo padanje pokojnin, bolj kot bodo z njo odlašali, bolj bodo nižje pokojnine.
Po njegovem mnenju je verjetno tudi kakšna vsebina v reformi, ki bi ji lahko nasprotovala koalicijska partnerica DeSUS, pa še katera druga stranka. "Toda tu smo zato, da si nalijemo čistega vina, izmenjamo argumente in najdemo najboljše rešitve," je dejal.
Po nekaj tednih usklajevanj bodo, pravi, lahko dobili prvi vtis, tedaj pa bodo koalicijo in vlado ponovno seznanili s tem, kakšno je lahko končno besedilo pokojninske reforme, kakšni bodo njeni finančni učinki in druge posledice. Več kot nujno pa je po njegovem prepričanju to sprejeti čim prej.
Ob tem ocenjuje, da bodo usklajevanja najtežja s socialnimi partnerji. Po ministrovem mnenju bodo pogovore "ogrevala" tri ključna vprašanja: ali očistiti pokojninsko blagajno in jo vezati na zdrav zavarovalniški sistem; vprašanje poenotenja, da je za polno pokojnino potrebnega najmanj 40 let dela oziroma zavarovalne dobe; in še vprašanje glede odmere ter usklajevanja pokojnin. Koalicija je pri tem že določila razmerje, je pojasnil Vizjak.
Pri tem ugotavlja, da bi bilo bistveno bolje, da bi bile pokojnine vezane na inflacijo, kot na rast plač, saj te že nekaj časa rastejo bistveno počasneje kot v preteklosti.
Odzval se je tudi na izjave predsednika SD Igorja Lukšiča, češ, da bo imela vlada velike težave kompetentno zagovarjati pokojninsko reformo, saj da je ni podprla v minulem mandatu. Vizjak je ob tem dejal, da težko komentira izjave nekoga, ki "zakona še prebral ni".
Po njegovih besedah je reforma glede ključnih sporočil precej različna od tiste, ki jo je predlagala prejšnja vlada. Med drugim so drugačni finančni učinki reforme, tudi kratkoročni, zatrjuje Vizjak.
Med razlikami v primerjavi s prejšnjo reformo navaja tri ključne rešitve. Pokojnina je v predlogu reforme definirana kot pravica, ki izhaja iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prav tako želijo pokojninsko blagajno očistiti izdatkov, ki nimajo povezave s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Nadalje Vizjak navaja uvedbo informativnih osebnih računov. Za srednjeročno obdobje, do denimo leta 2020 je po Vizjakovih besedah ključno, da pogoje za pridobitev pokojnine vežejo predvsem na 40 let zavarovalne dobe.
Po sestanku koalicijskih partnerjev, na katerem sicer ni bilo predstavnikov NSi, se je odzval tudi vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša. DeSUS v minulem mandatu pokojninske reforme ni podprl. Če jo bo tokrat, bodo o tem odločali organi stranke, prve razprave pa naj bi imeli že na seji izvršnega odbora prihodnji torek. Prvi vtisi tokratnega predloga reforme pa niso slabi, je dejal Jurša.
O vsebini novega predloga pokojninske reforme je sicer na današnji novinarski konferenci spregovoril tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Poudaril je, da v zvezi še niso dobili besedila pokojninske reforme, zato tudi težko ocenjuje informacije, ki so se pojavile v medijih.
Je pa ponovil, da so nekatere spremembe pokojninskega sistema nujno potrebne, tudi zaradi spremenjenih demografskih razmer, zato ne izključujejo dogovora o zvišanju dejanske upokojitvene starosti. Še vedno pa vztrajajo pri tem, da bi se lahko delavec upokojil s polno pokojnino, brez malusov po 40 letih dela.
Sindikati so torej po besedah Semoliča na dialog z vlado pripravljeni, čeprav vlada po njihovem mnenju krši izhodišča za socialni sporazum.
O reformah pravkar na vladi razpravljajo predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin.