Medbančna provizija predstavlja izravnalni mehanizem, ki usklajuje ponudbo in povpraševanje na obeh straneh trga, torej na strani imetnikov kartic in na strani trgovcev, prejemnikov plačil. Če je provizija previsoka, trgovci ne bodo zainteresirani za sprejemanje plačil s karticami in bodo preklopili na cenejše alternative, kot je gotovina. Po drugi strani pa v primeru prenizko zastavljene provizije izdajatelji ne dobijo zadostne spodbude za izdajanje kartic, iskanje novih strank in uvajanje inovacij, kar zmanjša število imetnikov kartic, poveča povprečne stroške transakcij v shemi in zmanjša povpraševanje po kartičnih plačilnih storitvah s strani trgovcev.
»Izkušnje Španije, Združenih državah Amerike in Avstralije pričajo, da administrativno nižanje najvišjih dovoljenih medbančnih provizij ne privede do prelitja stroškov od trgovcev na potrošnike, medtem ko smo na drugi strani priča višjim tekočim provizijam za uporabo kartic in višjim obrestnim meram za kreditne transakcije, s čimer izdajatelji kartic nevtralizirajo izpad prihodkov zaradi nižjih medbančnih provizij,« je povedala mag. Tanja Porčnik, soavtorica Svetilnikove analize.
Svetilnikova analiza nakazuje, da lahko v Sloveniji pričakujemo neto učinek na imetnike kartic v razponu od 0 do -50 milijonov evrov, kar znaša med 0 in 3 evri na kartico v prvem letu in med 0 in 12 evrov na kartico do 2020. Povečanje stroškov imetnikov kartic, kot posledice administrativnega znižanja medbančne provizije, bi lahko potrošnike spodbudilo k uporabi manj učinkovitih plačilnih sredstev, kar bi med drugim lahko vodilo tudi v povečanje sive ekonomije.
»Drugi potencialni negativni učinki neustrezno določene maksimalne višine medbančnih provizij v Sloveniji bi lahko bili naslednji: izgube za izdajateljice kartic, zmanjšanje konkurence na trgu in povečanje ovir vstopa v panogo kartičnih plačil, privilegiranje velikih trgovcev z nižjimi provizijami na prodajnem mestu in posledično popačenje konkurence v dejavnosti maloprodaje, zmanjšanje investicij v inovacije in upočasnitev uvajanja novih in bolj varnih tehnologij, znižanje ugodnosti za imetnike kartic, omejitev obsega in kvalitete storitev s strani izdajateljev,« pojasnjuje dr. Anže Burger, soavtor Svetilnikove analize.
»Regulatorno določanje medbančne provizije, če sploh kakšno, bi moralo spodbujati ekonomsko učinkovitost, upoštevajoč kompleksne odnose med vsemi stranmi na trgu plačilnih kartic kot tudi zakonodajo na področju omejevanja konkurence,» dodaja dr. Anže Burger, soavtor Svetilnikove analize.
Romana Tomc, evropska poslanka SDS, se zaveda pomena kartičnih plačil: »Vsaka stvar, ki olajša posel gospodarstvenikom in nakupe potrošnikom, je dobrodošla. Kartična plačila igrajo v tem segmentu vodilno vlogo. Enotnega trga na področju kartičnih plačil v EU še ni. Z vidika pozitivnih učinkov, ki jih prinaša enotna ureditev, bi bilo smiselno razmišljati v tej smeri. Vendar moramo zaradi kompleksnosti problema prisluhniti vsem deležnikom v tem primeru in si prizadevati, da iščemo rešitve, ki ne bi dodatno obremenile potrošnike in podjetja.«