Ne samo ošpice, male otroke zelo ogroža tudi oslovski kašelj

Vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Tatjana Mrvič je dodala, da letos še niso sprejeli nobenega otroka z oslovskim kašljem.

Pri odraslih in mladostnikih se "oslovski kašelj kaže kot dolgotrajen, nadležen, suh in dražeč kašelj, ki nas dvigne iz postelje in lahko povzroči tudi bruhanje". Pri majhnih dojenčkih pa je še bolj nadležen, dojenčki kašljajo rigajoče in zaradi kašlja ne morejo vdihniti. Zato otrok lahko poplavi, težko diha, ima premalo kisika in je celo življenjsko ogrožen.

Mrvičeva je dodala, da pri nas za oslovskim kašljem zbolijo običajno mlade odrasle osebe, tudi najstniki. Od uvedbe drugega odmerka cepiva pa praviloma ne zbolijo starejši od 10 let. Pogostejši je med otroci, starimi od šest do 10 let, saj v tem času odmerek cepiva že popušča. Pri odraslih in šolarjih bolezen ni tako problematična, razen če gre za nosečnico ali osebo, ki ima srčno-žilno obolenje," je dejala.

Letos po njenih besedah še niso sprejeli nobenega otroka z oslovskim kašljem, lani so na pediatrični kliniki ambulantno obravnavali nekaj otrok, dva dojenčka pa so sprejeli v bolnišnično zdravljenje.

Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, lahko imajo epizode kašlja, ki trajajo štiri do osem tednov. Prenaša se s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov.

V Sloveniji smo pričeli s cepljenjem proti oslovskemu kašlju leta 1959. Na ta način se je močno zmanjšalo obolevanje za to boleznijo, a se v zadnjih letih ponovno pojavljajo epidemije oslovskega kašlja med šolskimi otroki, ker imunost po cepljenju oziroma preboleli bolezni ni dolgotrajna, navajajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu - pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj. Nato se prične kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.

Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, navajajo na NIJZ. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.

Bolezen se zdravi z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.