Nazadovanje Slovenije: poslabšano stanje javnih financ in trga dela

Skupna ocena Slovenije letos znaša 5,1, kar jo uvršča na 12. mesto. Lani je bila z oceno 5,5 na 10. mestu, leta 2008 pa s 6,6 na 7. mestu, kaže raziskava Euro Monitor Rating 2013, ki države razvršča glede na 15 kazalcev. Ocena osem ali več bi pomenila uravnoteženo delovanje pri vseh kazalcih, ocena manj kot štiri pa neenakomeren razvoj na obravnavanih področjih.

Pri Sloveniji je letos slabših šest kazalcev, izboljšali so se trije. Zaradi bančne krize in globoke recesije se je posebej poslabšal položaj javnih financ in stanje na trgu dela, ugotavlja Allianz. Pri kazalcu trdnost javnih financ je Slovenija z oceno 5,3 zasedla 10. mesto (lani s 6,3 8. mesto), pri kazalcu zaposlovanje, produktivnost in učinkovitost virov pa z oceno 1,7 14. mesto (lani s 3,3 10. mesto).

Izboljšal pa se je položaj glede zasebne zadolženosti in stanja premoženja v tujini, kjer je bila Slovenija z oceno 7,3 na . mestu, lani pa z oceno 6,3 na 8. mestu.

Težava Slovenije ostajajo visoki stroški na enoto dela in šibko domače povpraševanje. Tako je pri kazalcu konkurenčnost in domače povpraševanje Slovenija skupaj z Luksemburgom z oceno 5,5 na 9. mestu (lani z enako oceno na 8. mestu).

Nobena od držav ni dosegla ocene osem ali več. Na vrhu je Nemčija (7,7), sledijo Estonija (7,2), Avstrija (7,1), Luksemburg (6,4) in Slovaška (6,0).

Na dnu je Ciper z oceno 2,7, s čimer je edina država, ki je ocenjena z manj kot štiri. Pred Ciprom so do Slovenije Irska (4,1), Grčija (4,4) ter Portugalska in Italija (po 4,6). Lani so imele oceno pod štiri Ciper, Grčija, Irska in Portugalska.

Devet od 17 držav je izboljšalo oceno. Posebej spodbudno je, ugotavlja Allianz, da so med temi z izjemo Cipra tudi vse države, ki so v programu mednarodne pomoči. "To nakazuje, da so konsolidacija in reformni napori obrodili sadove," meni zavarovalnica.

Dodaja pa, da gospodarska šibkost, ki se odraža v mnogih gospodarskih kazalcih in s katero so se še naprej soočale številne članice območja z evrom, pomeni, da uspeh reform ni bil tako očiten, kot bi lahko bil. Negativne gospodarske razmere so še vedno vplivale na javnofinančne primanjkljaje, stroške dela, domače povpraševanje in produktivnost dela.