Revija Reporter
Slovenija

Blodnje levice o "gnusni buržoaziji" in nelegalni osamosvojitvi Slovenije

Nenad Glücks

20. sep. 2015 5:00 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Za novodobne slovenske demokratične socialiste ni nesprejemljiva le družbena ureditev v naši državi, ampak je vprašljiva tudi država sama.

Ob letošnjem dnevu državnosti je tako Rok Kogej poudaril, da je bila odločitev o slovenski odcepitvi od SFRJ res sprejeta z najvišjo možno stopnjo demokratičnosti, saj je zanjo glasovala velika večina volivcev, vendar je to tudi edino, kar pri odcepitvi ni sporno. »Okoli njene legalnosti, okoli njene vloge pri sprožitvi vojn na območju nekdanje Jugoslavije …« pa se še vedno krešejo različna mnenja. Pozor, skrajni levičarji v Sloveniji očitno dvomijo celo o temeljni in trajni pravici slovenskega naroda do samoodločbe, zapisani v preambuli ustave! Če ste se ob prej omenjeni sintagmi buržoazna (meščanska) ureditev nasmehnili, češ da gre za več desetletij preživeto komunistično besedišče, ste v zmoti. O tem bi vas lahko prepričala članica sveta IDS Asta Vrečko na prvem rednem zasedanju stranke aprila letos v Ljubljani. »Uspeh socialistične organizacije se ne meri z istimi vatli kot uspeh buržoazne stranke in njena orodja v boju za emancipacijo ne morejo biti orodja zatiranja, ki vzdržujejo sistem izkoriščanja in krivičnosti.« Buržoazne oziroma meščanske stranke je izraz, ki so ga zaničevalno uporabljali komunisti, z njimi so učinkovito obračunali.

Vrečkova je poudarila, da njihova moč temelji na neposrednem stiku z delovnimi ljudmi in progresivnimi družbenimi gibanji, česar si stranke, katerih končni cilj je branjenje interesov kapitala, ne smejo dovoliti. Seveda so »stranke za branjenje interesov kapitala« vse druge parlamentarne stranke. Morda se sprašujete, od česa Vrečkova živi in kdo jo živi, da ji ostane čas govoriti takšne neumnosti. Vi, dragi davkoplačevalci, jo živite, saj je gospa doktorica umetnostne zgodovine, zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vrečkova ne bi ostala le pri besedah, kot pravi, mora stranka razviti mobilizacijski potencial za vse oblike boja – poleg klasičnega strankarskega delovanja tudi z organiziranjem množičnih protestov ter podporo stavkam in zasedbam. Koga in kaj bi zasedla, ni povedala. Za začetek bi namesto predstavniškega sistema uvedli »načela samoupravljanja in delegatske demokracije«.

Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.