Tarča »prijateljskega ognja«, frakcijskih spopadov za oblast na slovenski politični levici. Ni lider opozicije Janez Janša tisti, ki bi lahko Golobu spodmaknil premierski stolček in tako izsilil predčasne volitve, do njegove zamenjave bi lahko prišlo le,  če bi mu odtegnili podporo koalicijski stranki SD in Levica ter znaten del poslancev Gibanja Svoboda.

Za vzdrževanje visoke politične napetosti zadnji dve leti skrbi odstopljena ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ki se ji je zdaj pridružila še državna tožilka Mateja Gončin. A načrt, da bi Goloba v začetku prihodnjega leta odnesli s konstruktivno nezaupnico, ga zamenjali z novim kandidatom za mandatarja, ki bi prevzel krmilo vlade do rednih volitev 2026, je za zdaj padel v vodo.

Zadnji poskus je taktično odbil sam Golob, ki se je v zadnji policijski aferi glede spornega varovanja tožilke Gončinove javno postavil na stran slednje zaradi lastnih slabih izkušenj z varnostniki. In to še preden je bilo javno objavljeno poročilo o izrednem notranjem nadzoru nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v centru za varnost in zaščito (CVZ).

Številne ugotovljene nepravilnosti so bile kot voda na mlin Robertu Golobu, ki se je kmalu po prihodu v vladno palačo zaradi slabih izkušenj odpovedal storitvam CVZ in svoje varovanje prenesel pod generalni sekretariat vlade. To je bilo kasneje tudi jabolko spora s Tatjano Bobnar, ki se je postavila na stran CVZ in nato Goloba obtožila političnih pritiskov. Še prej pa, tako kot ministrica za notranje zadeve kot generalna direktorica policije v vladi Marjana Šarca, ni odredila nadzora v CVZ, kar je nazadnje leta 2010 storila nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal.

Žrtvovanje Boštjana Poklukarja bi lahko bila politična kapitulacija Roberta Goloba, na drugi strani pa velika zmaga Tatjane Bobnar in Nataše Pirc Musar.

Konflikt med Golobom in Bobnarjevo glede CVZ je tako prav absurden. Bobnarjeva je Goloba najprej obtoževala, da si je uredil lastno varnostno službo, zdaj pa je obrnila ploščo, da bi moral kot premier poskrbeti, da bi se nepravilnosti v CVZ odpravile. Golob pa ji odgovarja, da tega ni storil ravno zaradi njenih obtožb o poskusih vmešavanja v delo policije, za kar si je nedavno nakopal celo policijsko ovadbo.

Seveda pa imajo vse te policijske zgodbe, ki se zadnji dve leti vlečejo kot jara kača, njen glavni motor pa ni nihče drug kot maščevalna Bobnarjeva, ki si je našla novo službo v uradu predsednice republike, širšo politično dimenzijo. Z Natašo Pirc Musar, ki se najprej ni želela javno opredeljevati v konfliktu med Bobnarjevo in Golobom, v zakulisju pa ga je najbrž vseskozi podpihovala, zdaj že družno z vsemi topovi tolčeta po direktorju policije in notranjem ministru. Pirc Musarjeva pač ne more iz svoje kože; jemlje si večja pooblastila, kot jih ji daje ustava, in tako pogosto »hodi v zelje« vladi Roberta Goloba. Da med premierjem in predsednico republike ni posebne energije, pa je splošno znano dejstvo.

Pogosto svojeglavi in trmasti Robert Golob, ki mu na kraj pameti ne pade, da bi vrgel puško v koruzo, tako ne gre na živce samo opoziciji, pač pa tudi nekaterim vplivnim krogom na levici, ki pod sedanjo vlado niso bili vedno uslišani. V politiki gre vedno za interese, ki se običajno končajo pri javnem denarju.

Gre pa tudi za položaje, za dobro plačane službe, ki jih praviloma po politični liniji zasedejo tisti, ki imajo »zasluge za narod«. Včasih pa komu tudi ne uspe doseči svojega in zato napoveduje osebno vedeto. V polju leve od sredine je kar nekaj takih oseb, ki bi Goloba najraje kar »zmleli v prah«. Politično spletkarijo in si neumorno želijo, da bi ga na premierskem položaju zamenjal nekdo drug, ki bi imel zanje, za njihove interese večji posluh.  

»Gospodar« slovenske levice Milan Kučan Roberta Goloba očitno še ni povsem odpisal, a njegova podpora najbrž ni brezpogojna in večna. Stari partijski lisjak očitno uživa ob svoji dvojni politični igri; po eni strani govori, da ni potrebe po predčasnih volitvah in skupaj z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem na ljubljanski tržnici vsem na očem ob kavi kramlja z Golobom, po drugi pa se ves nasmejan pozira z Natašo Pirc Musar in Tatjano Bobnar na nedavni slovesnosti ob 35. obletnici akcije Sever v Cankarjevem domu. Kučan tako istočasno podpira Goloba in proti njem rovari.  

Prihodnje, tretje leto Golobove vlade bo še bolj politično turbulentno. Bolj kot se bodo bližale volitve, bolj bo pregreto politično ozračje. Prvi večji kamen spotike bo gotovo interpelacija zoper notranjega ministra. Če je Boštjan Poklukar ne bo preživel, to zagotovo ne bo dober signal za nadaljnjo politično pot Roberta Goloba. Žrtvovanje Poklukarja bi lahko bila njegova politična kapitulacija, na drugi strani pa velika zmaga Tatjane Bobnar in Nataše Pirc Musar.