Vse to smo spremljali v četrtek. Raven pogovora je bila skrb vzbujajoča. Tam se ni spraševalo, zakaj smo v železniški infrastrukturi v prejšnjem stoletju. Ni se spraševalo, kaj je sploh vizija in strategija te države na področju železnic. In ni se vprašalo, koliko sredstev potrebujemo, da vse postavimo na novo raven. Vsaj za silo vpeljemo sodobne standarde in merila. Tam je Eriko bolj zanimalo, kdo koga pozna, kdo s kom kaj spije, kdo je s kom povezan in kdo se s kom kaj dogovarja. Tarča je v bistvu kopija žajfnice Skrito v raju. Na kup zmetane banalnosti, ki rezultirajo v katastrofičnih ugotovitvah. Tarča nam sporoča, da je življenje zelo enostavno. Obstaja nekaj lumpov, ki nam ne dovolijo, da bi se skrili v raju …

Dnevnik