Revija Reporter
Slovenija

Razkrivamo, zakaj Pirc Musar ne želi objaviti javnega poziva za guvernerja

Igor Kršinar
351

3. okt. 2025 14:24 Osveženo: 14:35 / 03. 10. 2025

Deli na:

Predsednica države Nataša Pirc Musar se še naprej muči z imenovanjem vodij pomembnih inštitucij.

Primož Lavre

Kmalu bo minilo devet mesecev, odkar smo brez novega guvernerja Banke Slovenije, prav tako smo že več kot sedem mesecev brez varuha človekovih pravic.

Koalicija je enotno zavrnila oba najnovejša možna kandidata predsednice Nataše Pirc Musar za omenjeni funkciji, Jano Benčina Henigman za guvernerko in Marka Starmana za varuha. Za oba je bila predsednica Pirc Musarjeva predhodno opozorjena, da ne uživata njihove podpore.

Denimo, pri Starmanu so bili zgroženi, saj je bil državni sekretar na različnih ministrstvih v več Janševih vladah. Predsednici so tudi vnaprej povedali, da ne izkazuje kompetenc s področja človekovih pravic. Kljub temu ga je predlagala, v vseh treh koalicijskih poslanskih skupinah so poslušali njegovo predstavitev in ga nato še enkrat zavrnili.

Podobno so tudi pri Benčina Henigmanovi že pred predstavitvijo predsednico opozorili, da ni makroekonomistka, kar od kandidata za guvernerja oziroma guvernerko pričakujejo. Po njeni predstavitvi so sporočili, da jih ni prepričala »s poznavanjem makroekonomskega področja, fiskalnih vsebin in evropskih agend, ki so ključnega pomena za vodenja denarne politike države.«

V koaliciji zato ponovno predlagajo, da predsednica objavi nov javni poziv za obe funkciji, s čimer bi skupaj prispevali k najbolj preglednemu in vključujočemu pristopu, ki bi omogočil, da vsi zainteresirani in usposobljeni kandidati dobijo priložnost izraziti svoj interes za opravljanje teh pomembnih nalog.

Predsednica je sicer pred mesecem obljubljala nov javni poziv za varuha človekovih pravic, a namesto tega je ponudila Starmana, za katerega bi morala vedeti, da ne bo dobil potrebne podpore. Javni poziv za guvernerja pa je zavrnila, češ da se zaradi aktualnega dogajanja nihče od kompetentnih ne bo več prijavil. 

To je uradni razlog. Neuradno smo namreč slišali, da naj bi v pogovorih s poslanskimi skupinami kot razlog navedla, da se na javni poziv spet ne bi prijavila Saša Jazbec, državna sekretarka na ministrstvu za finance, ki uživa podporo koalicije, ne pa tudi njene.

Zanimivo je, da naj bi po naših virih isto Sašo Jazbec ponujala za viceguvernerko, če bi koalicija za guvernerja podprla Primoža Dolenca, ki kot namestnik začasno vodi Banko Slovenije. Ampak očitno ne vsem koalicijskim strankam, saj v SD denimo ne vedo, da bi jim kdaj ponujala Dolenca.

Podobno je tudi z Boštjanom Vasletom, ki je svoj mandat zaključil 9. januarja letos. Nobena od koalicijskih strank se ne spomni, da bi jim ga Pirc Musarjeva ponujala za kandidata za guvernerja.  

Predsednica je namreč pred mesecem trdila, da je v pogovorih s poslanskimi skupinami dotlej predlagala šest imen: Anton Rop, Boštjan Vasle, Primož Dolenc, Damjan Kozamernik, Ksenija Maver in Simon Savšek. Jana Benčina Henigman naj bi bila torej že sedmo ime.

Kot je znano, je ves zaplet nastal, ker je koalicija že od vsega začetka dala predsednici vedeti, da si želi na tem položaju Jazbečevo (premier Robert Golob je javno rekel, da podpirajo žensko kandidatko), ki pa ji Pirc Musarjeva od vsega začetka nasprotuje.

V pogovoru s koalicijskimi strankami naj bi omenila, da jo moti morebitni konflikt interesov v primeru, če bi Banka Slovenija razsojala o morebitni tožbi Skupine Sava zaradi izbrisa lastnikov podrejenih obveznic, kajti sekretarkin mož Marko Jazbec je predsednik uprave Pozavarovalnice Sava Re.

Po drugi strani pa možnega konflikta interesov ni zaznala pri Tonetu Ropu, ki ga je predlagala, čeprav je bila opozorjena, da ne uživa dovolj podpore. Rop je namreč banko, na čelo katere se je hotel zavihteti, tožil, ker mu je prepovedala opravljanje nadzorne funkcije v SID banki zaradi pravnomočne obsodbe zaradi izdaje tajnih podatkov, ki pa je bila pozneje razveljavljena.

V času njegove kandidature in glasovanja sodba v zadevi Banka Slovenije še ni bila pravnomočna, na koncu mu je sodišče prisodilo okoli 100 tisoč evrov odškodnine in še okoli 27 tisočakov zamudnih obresti.